Slovenija

Odnosi med Slovenijo in Hrvaško postajajo dramatični!

Odnosi med Slovenijo in Hrvaško postajajo dramatični!

V Ljubljani namesto adventa in nabožne glasbe, balkanske manire

Blišč luči in barv v slovenskih krajih, posebno razkošnih v Ljubljani, Mariboru in Kopru, pa hrup s skoraj nebrzdanim veseljačenjem v znaku zloveščega veselega decembra, ima v Sloveniji zdaj poseben pomen. S temi dogodki in posebnim stanjem naj bi namreč oblastniki vsaj za krajši čas prikrili resnične razmere in brezizhodnost pri reševanju perečih vprašanj in zapletov v slovenski družbi in državi. Razmere, odnose in vzdušje je nemara najbolje ocenila Alenka Rebula, psihologinja, predavateljica, pisateljica ter ljubiteljica kulture miru. V intervjuju, objavljenem v novoletni, praznični številki novogoriške revije Navdih, je povedala, “da smo Slovenci zagrenjena družba, potrebna olajšanja, sprave in usmiljenja. Zato bi morali opustiti stare vzorce, zamere in lahkotno stopiti življenju naproti”.
V Sloveniji je zdaj prevladujoča državna in politična tema mnenje generalnega pravobranilca sodišča Evropske unije, da le-to ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški, v povezavi s hrvaškim zavračanjem odločbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Pri nas se bojijo, da bi sodišče EU v nadaljnjem postopku pritrdilo trditvam oziroma navedbam generalnega pravobranilca, s čimer bi pravnoveljavno sedanjo državno mejo med državama postavili v dvom in o njej ponovno začeli razpravljati in odločati, za kar si prizadeva Hrvaška. Predsednik države Borut Pahor, predsednik državnega zbora Dejan Židan, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in premier Marjan Šarec so na hitro pripravljenem srečanju sporočili oziroma ponovno opozorili, “da je meja med Slovenijo in Hrvaško določena, tako je odločilo arbitražno sodišče, tega ne more spremeniti nič, niti stališče generalnega pravobranilca sodišča EU, ne. Na Hrvaškem pa ostajajo trdno in neomajno pri svojih pogledih in stališčih, ki jih je njihova predsednica države Kolinda Grabar Kitarovič povzela v trditvi, “da je arbitraža mrtva”.
Odnosi s Hrvaško so na vseh področjih slabi, nobeno izmed spornih vprašanj ni rešeno, incidenti med slovenskimi in hrvaškimi plovili v Piranskem zalivu se nadaljujejo, tako da je sedanje odnose med državama, menim, moč označiti za dramatične. Kljub temu pa državni poglavar Borut Pahor zatrjuje, “da Slovenci radi pesimistično presojamo razmere”. Po njegovem “moramo biti vztrajni, ker imamo dejstva in dokaze na svoji strani. Hrvaška vztrajno išče načine, da ne bi izpolnila tistega, kar je dolžna, to je priznati obstoječo mejo med državama. Nobena politična sila, zdajšnja ali nova, ne bo toliko predrzna, da bi začela nova pogajanja o meji s Hrvaško, ker si od njih ne more obetati več, kot pa je Sloveniji dodelilo arbitražno sodišče”.
Na omenjenem vrhu predstavnikov slovenske države pa žal niso izrekli niti besede o tem, da so za slabe odnose s Hrvaško, kot tudi za druge težave v mednarodni politiki, krivi tudi slovenski oblastniki. Navajam predsednika države Boruta Pahorja, nekdanjega zunanjega ministra Karla Erjavca pa dr. Mira Cerarja, sedanjega zunanjega ministra. Obstajajo celo mnenja, da sodišče EU dejansko sploh ni pristojno za odločanje o sporih med državami članicami povezave, kar naj bi nekdanji premier dr. Miro Cerar vedel, a je njegova vlada tožbo vseeno vložila. “Dr. Miro Cerar je največji krivec za klofuto, ki jo je Slovenija prejela od generalnega pravobranilca sodišča EU, zato naj stroške postopka, ki jih je generalni pravobranilec nameril Sloveniji, dr. Miro Cerar poravna iz svojega žepa”, se je odzval predsednik SDS, Janez Janša.
V prenapolnjeni Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je dr. Jože Možina, časnikar, zgodovinar, politik in narodni buditelj, predstavil svoje novo delo, monografijo z naslovom Slovenski razkol. Delo je sad njegovega 20-letnega raziskovalnega dela, ki ga je prikazal, utemeljil in branil tudi v svoji doktorski disertaciji ter pomeni dragocen prispevek k boljšemu razumevanju zgodovine druge svetovne vojne in obdobja po njej na slovenskih tleh. V središču njegove poglobljene analize je eno izmed najbolj občutljivih vprašanj slovenske polpretekle zgodovine. Pisec je vsebino knjige opredelil s podnaslovom Okupacija, revolucija in začetek protirevolucionarnega upora. Dr. Jože Možina pravi: “Bistvo vsega je bilo, da so med vojno komunisti izkoristili okupacijske razmere za izvedbo komunistične revolucije, za nasilni pohod na oblast, za neke vrste državni udar v pogojih sovražne okupacije. Oborožene vaške straže in domobranci pa so bili krik v sili. To je bila samoobramba, o čemer je objavljenih veliko virov, tudi doslej neznanih arhivov. Delo z naslovom Slovenski razkol obsega kar 624 strani, je v barvnem tisku, novo uspešnico dr. Jožeta Možine pa so s svojimi mnenji in ocenami predstavili časnikarka, publicistka in političarka dr. Erika Jazbar, zgodovinar dr. Mitja Ferenc in zgodovinarka prof. dr. Tamara Griesser Pečar.
S slovensko polpreteklo zgodovino se v svoji novi knjigi z naslovom Usodne prevare partizanov in domobrancev, v skladu s svojim svetovnim nazorom in v življenju pridobljenimi resnicami, ukvarja tudi 93-letni prof. dr. Zdenko Roter. Gre za zaključno delo v njegovi knjižni trilogiji, v njej pa zatrjuje, “da je odgovornost za bratomor na Slovenskem, torej za medsebojno ubijanje slovenskih vojakov, deljena.
Polpreteklo zgodovino slovenskega naroda v svojih delih obravnava tudi prof. dr. Matevž Kos, ki deluje pod okriljem Slovenske matice. Po njegovem je zgodovina “temna snov”. Legitimnost upora proti okupatorjem naj bi bila omadeževana zaradi revolucionarnega nasilja med vojno in množičnih pomorov po vojni. Legitimnost odpora zoper revolucionarno nasilje pa je omadeževano zaradi kolaboracije (sodelovanja) z okupatorjem.
Posreden odziv na trditve in pričevanja o naši polpretekli zgodovini je v tedniku Demokracija objavil časnikar in politik Miro Petek. Takole razmišlja: “Kakšna je ta slovenska duša, da si izbiramo trpljenje, da trpimo prostovoljno, predvsem pa po neumnem in nepotrebnem, saj bi s pametnim razmislekom sebi in drugim lahko urejali boljše življenje. Kaj je torej v naravi in duši slovenskega volilca, da se sam uničuje. Žal je slovensko ljudstvo (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
Marijan Drobež

22.12.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!