Odnos do oblasti nekoč in danes

Vrtiljaki, ki so se v nedeljo, 9. decembra 2018, še zadnji dan razposajeno vrteli na sejmu sv. Andreja v Gorici, očitno niso zanimali abonentov Abonmaja ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2018, v skrbni organizaciji Prosvetnega društva Štandrež. Polno zasedena župnijska dvorana Anton Gregorčič je prisluhnila besedam duše dramskega odseka PD Štandrež, Božidarja Tabaja, ki je izrekel dobrodošlico tokratnim gostom, Gledališkemu društvu Kontrada Kanal. S kanalskimi gledališkimi navdušenci imajo štandreški igralci že zelo dolgotrajne prijateljske vezi, ki se z minevanjem časa le še utrjujejo tudi z vsakoletnimi vzajemnimi gostovanji.
Ljubiteljski igralci iz Kanala so se občinstvu v Štandrežu predstavili z dvema enodejankama. Obe nosita pomenljiv naslov Pravi Slovenec. Prvo je daljnega leta 1867 iz nemščine prevedel duhovnik in kulturnik Josip Drobnič (1812–1861). Prav v Kanalu ob Soči so jo uprizorili maja l. 1868. Bila je namreč v programu slovesne prireditve, t. i. besede, v novoustanovljeni Narodni čitalnici. Od takrat je preteklo 150 let. In prav ob praznovanju tega pomembnega jubileja, 150-letnice Narodne čitalnice v Kanalu, so se pri kanalski gledališki skupini, ki jo zadnja leta vodil Peter Harl, član igralskega ansambla SNG Nova Gorica, odločili, da enodejanko spet postavijo na oder. Režijska postavitev Petra Harla je gledalce pospremila v čas Avstro-Ogrske ob prihodu ruskega carja na obisk v Ljubljano (na sliki) . Ko se je v spremstvu ministra car sprehajal po Kranjski, se je zglasil pri preprosti kmečki družini, ki ga je gostoljubno sprejela, a ga ni prepoznala, čeprav je skrbno imela shranjeno njegovo sliko. V pogovoru preprostih ljudi z neznanim visokim gostom se izrisujeta podoba in zelo spoštljiv, le prav malce kritičen odnos, ki ga je imel preprost slovenski človek do oblasti v času prevladovanja ideje panslavizma. Enodejanko so Kanalčani želeli prikazati čim bolj v duhu tedanjega časa. Zelo so se potrudili in jo prepričljivo odigrali v jeziku izvirnika. Kostumi, za katere je poskrbela Nevenka Tomašević, izredno vestna, nekdanja vodja šiviljske delavnice SNG Nova Gorica, so enkratno, v prelivanju “zemeljskih” barvnih tonov prikazali obleke tedanjega podeželskega človeka in seveda razkošje “gosposke”. Preprosti scenski elementi z ognjiščem v ospredju (scena Branko Drekonja), so odslikavali skromno notranjost nekdanje slovenske hiše na vasi. Svoje je seveda pridala glasbena spremljava, po režiserjevi zamisli.  (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
IK

PD ŠTANDREŽ / Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme