Odkrito ponovno investirati v odkrivanje novega

Piše:

Draga 2023 / Inovacije in trajnostni razvoj

Sobotno popoldansko predavanje (2. septembra) na Dragi je bilo, vsebinsko gledano, pravzaprav osrčje letošnje rdeče niti študijskih dnevov. Tema inovacij, ki je posebno v gospodarsko-podjetniškem svetu nekaj zelo realnega, ni le metoda dela, s katero podjetje skozi čas ohranja veter v jadrih, je predvsem idejna zasnova, s katero človeštvo napreduje, dodana vrednost, ki jo podjetniki dajejo svetu in človeštvu, je v uvodnih besedah dejal moderator okrogle mize Andrej Černic. Ob njem so sedeli trije podjetniki, ki so z iznajdljivostjo in kreativnostjo dosegli preboj v inovaciji, in sicer Edi Kraus, Mark Pleško ter Aleš Štrancar. Vsi so najprej na kratko obrazložili, kako delujejo njihova podjetja in kako so vsak v svojem sektorju prišli do inovacij.

Edi Kraus, tržaški podjetnik, je prevzel podjetje Julon, ki je nato postalo AquafilSLO, podjetje, ki je na Slovenskem med prvimi posvojilo logiko zelenega gospodarstva. Ukvarjajo se namreč s plastiko in proizvodnja porabi ogromno elektrike, zato so začeli razmišljati trajnostno in na okolju bolj prijazno prihodnost. Spoznali so, da lahko iz končnih proizvodov, ki vsebujejo več kot 70 % plastike, ta material ponovno reciklirajo. Leta 2017 so začeli z redno proizvodnjo, kar je pomenilo pobiranje najlonskih odpadkov najprej po Evropi, kasneje po celem svetu, dostavo v Ajdovščino na prvo mehansko obdelavo, nato pa odvoz na kemijsko obdelavo v Ljubljano. Začeli so z 2000 tonami odpadkov letno, danes upravljajo že 35.000 ton. Letos so naredili še en korak proti inovaciji, saj bodo v prihodnje najlon oz. poliamid delali iz sladkorja, ne več iz petroleja. Pot je še dolga, a na ta način bi lahko dali nastalemu proizvodu “neskončno življenje”.

Mark Pleško je soustanovitelj in direktor podjetja Cosylab ter svetovni poznavalec jedrskih pospeševalnikov, visoke tehnologije, ki jo poznamo pri najnaprednejših izumih in kasnejših pridobitvah. Proizvod uporabljajo predvsem v medicini in farmacevtiki. Pleško je želel predvsem poudariti, da niso pomembne le tehnološke inovacije, ampak da je večkrat bolj pomembna kakšna družbena inovacija, ki dovoljuje pametno uporabo tehnološke pridobitve. Prave inovacije se zato po njegovem mnenju rojevajo prav na stičišču teh dveh področij. 

Aleš Štrancar je direktor družbe Bia Separations, ki so jo pred kratkim prodali nemški družbi Sartorius, ajdovskega podjetja, ki razvija monolitne tehnologije in proizvaja monolitne kromatografske kolone za proizvodnjo, čiščenje in analizo večjih bioloških molekul, kot so virusi, protitelesa, bakteriofagi ipd. Z biotehnologijo omogočajo prečiščevanje učinkovin, iz katerih morajo izbrati tisto, ki jo potrebujejo – bolj kot so pri tem uspešni, bolj varna bo učinkovina (od cepiv do zdravljenja raka).

Kako se podjetja financirajo? Pri tem moderatorjevem vprašanju je bil Štrancar bolj kritičen, saj od države Slovenije ne želi in noče imeti ničesar. Mnenja je, da je zasebnega kapitala čisto dovolj in da so na tem področju odnosi bolj zdravi in pošteni kot v javnem sektorju. Štrancar verjame v prijateljstvo, trdo delo in v cilj, ki mora biti obogatitev družbe, v kateri živi. V tem se nekateri podjetniki razlikujejo od nekaterih gospodarstvenikov, ki delijo drugačne vrednote, pravi ajdovski podjetnik, ki je zelo kritičen do slovenske “tajkunizacije”, saj po njegovem vodi do rušitve države, naroda in tradicije. Nekoliko drugače razmišlja Pleško, ki je 20 let delal kot znanstvenik in nato počasi, brez velikih investicij zgradil podjetje, kar je seveda pomenilo tudi počasnejšo rast. Zanj kot kupca je vloga države pomembna, saj ima podjetje veliko strank med javnimi državnimi inštituti. Pleško se strinja, da družba investira v znanje, treba pa je najti pravo ravnotežje in predvsem ustvarjeno spet investirati v odkrivanje novega.

Edi Kraus se je zaustavil na lokalni ravni oz. pri tržaških razmerah. V Trstu imamo dve pomembni univerzi, Univerzo v Trstu in SISSA. Zaradi tega je v Trstu približno 10.000 raziskovalcev. Za vse te raziskovalne strukture država prispeva približno 300 milijonov letno, kar je velika vsota. Ekonomski učinek, ki bi moral iz take investicije nastati skozi izum in inovacijo, pa je pri nas skromen, saj se le 3 % raziskovalcev odločijo in postavijo lastno “startup” podjetje. To je velika škoda, pravi Kraus, saj bi taka podjetja nudila visokotehnološke zaposlitve ter vplivala tudi na gospodarski razvoj in rast območja. To je neposredno povezano tudi z našo narodno skupnostjo in begom možganov. Naši mladi dobijo boljše okolje v Sloveniji in se zato ne vrnejo v domov. S tem sta se strinjala tudi Pleško in Štrancar, seveda z vidika matične države. Pleško je poudaril, da ni nič narobe, če gredo mladi v tujino po delovne izkušnje, je pa dobro, če sadove teh izkušenj prinesejo spet v domače kraje. “Kjer imaš korenine, tam si tudi najbolj uspešen pri delu,” je jasno povedal Štrancar, ki je prepričan, da v tujini postanemo drevo brez korenin, kar nas lahko hitro oddalji od etike in glavnega namena. Kaj je glavni namen? Seveda rast, uspeh, a vedno povezan z neko širšo družbeno koristjo.

Ob koncu je moderator vprašal še o vlogi umetne inteligence v procesu inovacije. Čeprav je ta pojav še v povojih, so bili podjetniki mnenja, da bo umetna inteligenca odigrala pomembno vlogo v naši prihodnosti. Vrednost pa ustvarja izključno človek, skozi delo in skozi nakupovanje, zato ga umetna inteligenca ne bo nadomestila, je prepričan Pleško. “Zdrava kmečka pamet je najboljša inteligenca in v prihodnosti bo še bolj,” meni Štrancar, ki opaža, da v družbi narašča stupidnost. “Umetna inteligenca nam bo veliko pomagala, tega se ne bojim. Bojim se tistih, ki mislijo, da nam bo pomagala pri vsem in nas nadomestila. Največji problem človeštva je ,lenitis‘,” je duhovito sklenil Štrancar.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme