Od Zemlje do vesolja

Piše: Danilo Čotar

Razmislek o prihodnosti

Verjetno me bo zaradi tega zapisa marsikdo obsodil nazadnjaštva in srednjeveškega mračnjaštva. Naj bo. Jaz te stvari premišljujem, si z njimi belim glavo in skušam priti do sklepov. Dejstvo je, da stoji danes človeštvo pred težkimi vprašanji in je skrajni čas, da jih začne reševati. Ne moremo več vtikati glave v pesek, da bi ne videli. To bi bilo najlaže, saj bo peska na svetu vedno več.

Sredstva, ki jih imamo na razpolago, zapravljamo v prvi vrsti za vojno industrijo. Zdi se, da tega ne moremo preprečiti. Lahko le upamo, da bo na svetu vedno več modrih voditeljev, ki jim bo uspelo z mednarodnimi sporazumi to norost omejiti. Sicer je bilo vedno tako, da so zakrknjeni osvajalci druge napadali in si hoteli vse podvreči. Napadeni so se po pravici branili in oboji so potrebovali orožje. Tako je bilo, odkar poznamo zgodovino, in žal je še danes, zdi se neizogibno. Orožarji si manejo roke in njihova industrija cveti.

So pa druge dejavnosti, ki niso neizogibne kot vojne in za katere trosimo ogromna sredstva. Taki so načrti odkrivanja in osvajanja vesolja. Te načrte države rade podpirajo, nikakor pa niso nujni. Tu gre za “napredek” za vsako ceno, ki človeštvu nič ne koristi. Človek mora pač potešiti nagon po odkrivanju, v sebi ima željo, da bi videl, kaj je tam naprej in kaj je tam zadaj. Zato je neslo Marca Pola do kitajskega dvora in je Krištof Kolumb odplul proti zahodu, v neznano. Vendar pravijo, da ima vse neko mero. Pred časom je na TV oddaji voditelj vprašal znano astrofizičarko, kako ocenjuje posledice pandemije koronavirusa. Z otroško nedolžnostjo je odgovorila, da ji je najbolj žal, ker so zastali vesoljski programi. Nič se ni spomnila trpljenja milijonov ljudi. Bil sem osupel in ni čudno, če sem začel o takem napredku premišljevati. Tako nisem nikoli razumel stavka, ki ga je izrekel astronavt ob izkrcanju na Luni, da je namreč to majhen korak za človeka in velik korak za človeštvo. Po moji pameti je to velik korak za človeka, ki je z visoko tehniko to zmogel, ni pa korak za človeštvo, saj si s tem prav nič ne pomagamo. Zdaj kroži okoli zemlje na stotine umetnih satelitov. Razen tistih, ki slikajo zemeljsko površino, sledijo vremenu in vzdržujejo telekomunikacije, so vsi drugi le nepotrebna šara. Okoli Zemlje potujejo tudi vesoljske postaje s človeško posadko in astronavti si lahko privoščijo sprehode po okolici. Novo postajo te vrste pripravlja zdaj Kitajska. Vse to nam nič ne koristi, le žre ogromna denarna sredstva. Prav nič nedolžen ni niti letalski promet. Nujni poleti so le tisti, ki služijo v zdravstvene namene in za humanitarno pomoč ob naravnih nesrečah. Med drugim so katastrofe vedno pogostejše zaradi podnebnih sprememb, ki smo jih sami povzročili. Večina letal pa kroži le v zabavo ljudi, ki radi letijo sem ter tja po svetu. To se zdi tako imenitno, da le malokdo opozori, koliko onesnaženja povzročijo letala v atmosferi.

Pri vseh vesoljskih načrtih pa smo zelo v zamudi s prepotrebnimi stvarmi. Pravkar smo doživeli, kako je pomanjkljivo gašenje požarov. Sodobna oprema je draga in je ni dovolj. Slovenija si ne more privoščiti niti enega letala canadair, v naši deželi stalno opozarjajo, da je število gasilcev prenizko, a zdi se, da to preveč stane. Isto se dogaja v zdravstvu. Videli smo, kako nas je novi koronavirus spravil na kolena, za njim pa že preti pandemija opičjih koz. Mnogi svarijo, da ni dovolj ne zdravnikov ne drugega osebja. Tudi to preveč stane.

Na velikem delu planeta že stalno primanjkuje voda. Toda v oceanih imamo ogromno vode, ki se bo še povečala zaradi taljenja ledenikov. Koliko so napredovale raziskave za pridobivanje pitne vode in vode za namakanje iz morske? Ta tehnika bi morala biti že zdavnaj preprosta in poceni. In koliko so napredovale raziskave za izkoriščanje vodika? To bi bil najčistejši vir energije in ga nikoli ne bi zmanjkalo. Bomo dali prednost načrtu, kako poslati človeško posadko na Mars? Takrat bodo zopet govorili, da je to velik korak za človeštvo, in zopet nam ne bo prineslo nobene koristi, le milijarde bodo pognali v vesolje. Istočasno nekaj milijard ljudi trpi lakoto. Prav te dni berem v našem dnevniku pogovore z odličnjaki. Mnogim sta najljubša predmeta matematika in fizika. Upam le, da se nova generacija raziskovalcev ne bo izgubila v vesolju, ampak usmerila znanje v korist človeštva in našega planeta.

Preberi tudi

Putinova Rusija

Aktualno

Putinova Rusija

24.04.2022
Knjige in vojna

Aktualno

Knjige in vojna

06.06.2022

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme