Od zborovstva do priljubljenega Praznika frtalje

Piše: Katja Ferletič

April je mesec prebujanja narave, prvih toplih sončnih dni, mesec, ko v Rupi praznujejo farnega zavetnika sv. Marka. Člani Prosvetnega društva Rupa-Peč bi morali letos pripraviti jubilejno, 50. priljubljeno šagro, Praznik frtalje, ki pa bo zaradi epidemije koronavirusa žal odpadla. O prazniku, na katerem se dobra družba, kultura in zabava prepletajo s ponudbo slastnih jedi, ki jih za šankom pripravljajo prizadevni vaščani, in o drugih pobudah PD Rupa-Peč smo se pogovorili s predsednikom društva Albertom Kovicem.

Poglejmo malo v pretekost. Kdaj je bilo PD Rupa-Peč ustanovljeno in zakaj?
Ljudje iz naših vasi, Rupe in Peči, so že konec devetnajstega stoletja gojili, poleg družabnosti, tudi prve oblike prosvetnega delovanja. V preteklosti je bilo pomembno tudi tesno kulturno sodelovanje z bližnjim Mirnom in seveda na prvem mestu je bilo zborovsko udejstvovanje, kateremu se domačini niso odrekli niti v najtežjih vojnih letih in ko je bila v javnosti prepovedana uporaba materinščine. Petje, ki je ljudi opogumljalo in povezovalo, se je ohranilo še naprej in na zborovstvu se je zasnovalo celotno prosvetno delo vaške skupnosti. V povojnem času je bilo obnovljeno društvo Novi Žar in razvila se je dramska skupina, ki je delovala nekaj let, zbor pa je redno snemal za tržaški radio in se od leta 1958 udeleževal pevske revije Cecilijanka. Leta 1987 je svoje delovanje prenesel v novi sedež ob cerkvi sv. Marka – častivredni vaški pevci so namreč preuredili montažno hišo s potresnega območja Ahten. V letih je nadalje zbor redno nastopal tudi na revijah Primorska poje in Sovodenjska poje. Izjemno pomemben je bil doprinos dirigenta Zdravka Klanjščka, v okviru zbora Rupa-Peč pa tudi delovanje otroškega oz. mladinskega zbora. Ob širjenju glasbene kulture si je zbor prizadeval tudi za združevanje mladih in starejših vaščanov, leta 1991 je tako skupina prizadevnih članov ustanovila Prosvetno društvo Rupa-Peč. Pod okriljem društva deluje danes ženska vokalna skupina, ki jo vodi zborovodkinja Zulejka Devetak.

Pred petdesetimi leti so v Rupi organizirali prvi Praznik frtalje. Kako je nastala zamisel zanj?
Praznik frtalje spada med različne zborove pobude. Tako, kot ga poznamo danes, je zaživel leta 1971 na trgu pred rupensko cerkvijo, razvil pa se je iz stare navade, da so vaščani 25. aprila, ob praznovanju farnega zavetnika sv. Marka, povabili na zakusko v domačo gostilno mirenske pevce, da bi se jim oddolžili za sodelovanje s petjem pri sveti maši. Po cerkvenem obredu so pevce pogostili s tradicionalno frtaljo z zelišči – “frtaljo svetega Marka”.

Kako se je praznik spremenil v času?
Na začetku so na prazniku nastopali pevski zbori, sledil pa je ples z ansamblom Hlede. S časom se je naš praznik razvil v večjo šagro, v dvodnevno ali celo tridnevno praznovanje s pestrim programom – vključeval je 25. april, 1. maj in nedeljo vmes. Zaradi visokega obiska smo morali večkrat preurediti prostor, na katerem je praznik potekal. Trikrat smo zamenjalil oder in, po preureditvi montažne hiše, je naš praznik dobil svoj dokončni prostor. Največje število obiskovalcev smo imeli v devetdesetih letih – po šivih je pokalo, toliko ljudi se je nabralo. Obiskovalci so prihajali iz bližnjih vasi, Gorice in s Krasa. K nam na obisk je pred leti prišla tudi folklorna skupina iz Škofje Loke, saj je Rupa pobratena s slovenskim mestom. Med drugimi so na našem odru redno nastopali tudi glasbena skupina Happy days in veliko drugih ansamblov. Danes je naša šagra manjša, iz birokratskih razlogov jo prirejamo samo dva dni, ponosni pa smo, da vztrajamo in imamo edino šagro na območju sovodenjske občine. Organizatorji si vsa leta prizadevamo za prirejanje zabave, tradicionalnega tekmovanja v pripravi najboljše frtalje, na katerem lahko vsakdo sodeluje, nastopov zborov, glasbenih, plesnih in folklornih skupin. Praznik so večkrat bogatili tudi nastopi štandreške gledališke skupine in govori znanih kulturnih ter političnih osebnosti. Zadnja leta smo imeli tudi soočanje županskih kandidatov sovodenjske občine.

Kdaj ste postali predsednik društva?
Predsednik sem postal pred šestimi leti. Nasledil sem Martini Gereon, ki je pred mano vodila delovanje društva. Zelo sem zadovoljen, da imamo v našem društvu veliko delavnih ljudi in dvanajst sposobnih odbornikov, ki so res hvalevredni.

Koliko ljudi sodeluje vsako leto pri organizaciji šagre?
Vsako leto sodeluje od petnajst do petindvajset ljudi. V najboljših, devetdesetih letih, smo bili v desetih že samo tisti zadolženi za pripravo mesa na žaru! Velika večina sodelujočih smo vaščani in člani društva.

Epidemija koronavirusa je skoraj popolnoma ustavila kulturna in družbena prizadevanja naših društev. Kaj ste imeli na programu za letošnji Praznik frtalje?
Program za letošnjo, jubilejno izvedbo Praznika frtalje smo že sestavili, vendar smo organizacijo dogodka morali zamrzniti zaradi uredbe o omejitvi širjenja koronavirusa. Šagra bi morala potekati 25. in 26. aprila z bogatim kulturnim programom in običajno ponudbo pijače, hrane ter tradicionalnim tekmovanjem v cvrtju frtalje. Na odru bi morala nastopati tržaška gledališka skupina in ansamel, poleg tega pa smo načrtovali tudi razstavo fotografij, ki so nastale na prazniku v vseh njegovih izvedbah od začetkov do danes. Zbirali smo fotografski material tudi o zgodovini vasi na splošno, žal pa smo morali vse naše načrte prekiniti. Načrtujemo, da bi fotografsko razstavo organizirali decembra, ob praznovanju svete Lucije, ki je druga farna zavetnica.

Kako doživljajo člani društva krizno obdobje? Ostajate vsekakor na zvezi?
Vsi seveda upoštevamo pravila, ki jih predvideva zakon glede preprečevanja okužbe z virusom. Stalno smo v stiku v naši whatsapp skupini. Dogovarjamo se o organizacijskih zadevah, prihodnjih načrtih in seveda o trenutni krizni situaciji, na katero žal ne moremo vplivati. Vsekakor pa je vas majhna in se nekateri večkrat vidimo in pogovorimo kar vsak iz svojega vrta.

Kako pa vi osebno doživljate ta čas?
Po poklicu sem občinski delavec in sem že skoraj en mesec doma, izkoriščam svoje dneve dopusta. Seveda upoštevam vsa pravila. Priznam, da nisem tehnik ne strokovnjak, in vendar se sprašujem, ali so vsi sprejeti ukrepi nujno potrebni in ali je virus res tako nevaren. Med drugim opažam, da si ljudje kar po svoje razlagajo uporabo zaščitnih sredstev – nekateri si na primer nadenejo rokavice za enkratno uporabo in jih potem nosijo cel dan, ne da bi si jih sneli in si raje primerno umili roke! Kot rečeno, na vasi imamo srečo, da živimo v domovih z vrtovi in lahko gremo na zrak. Težko mi je ob misli na ljudi, ki živijo v mestih, v velikih cementnih blokih, kjer so zaprti v svojih stanovanjih, in na podjetnike ter obrtnike, ki ne morejo opravljati svojega poklica. Ti ljudje bodo utrpeli veliko finančno škodo in se ne morejo zanesti na državno pomoč.

Kakšne načrte ima PD Rupa-Peč za naprej, ko bo konec izrednih razmer?
Žal je vse naše delovanje nedvomno odvisno od nadaljnjega razvoja epidemiološke krize. Upam, da Praznik frtalje ne bo ukinjen, temveč samo prenesen na kasnejši datum. Prizadevamo si namreč, da bi ga izpeljali poleti, v okviru Julijskih večerov, ki jih prireja občina Sovodnje ob Soči. Primeren dan bi bil ob svetoivanskem kresovanju. Pozanimali smo se in z veseljem ugotovili, da so pri naših stalnih dobaviteljih zelišča, ki jih uporabljamo za pripravo frtalje, na razpolago tudi v poletnih mesecih. Tudi tradicionalno postavljanje mlaja bomo morali verjetno prestaviti – odločili smo se, da bomo to opravili ob prvi priložnosti, ko bo dovoljeno prosto premikanje. Dviganje mlaja je za nas zelo pomembno, saj je simbol sreče, pomeni mladost, novo življenje, ohranjanje te tradicije pa je v času velike negotovosti, ki ga trenutno doživljamo, izredno pomembno.

Hvala za pogovor!

Pogovor: Albert Kovic, predsednik društva Rupa-Peč

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme