Od vedno in še naprej brezmejno povezani, 70 let SKGZ
Glasba, umetnost in kultura so bile rdeča nit slovesnega praznovanja 70-letnice Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je potekalo v četrtek, 28. novembra 2024, v Kulturnem domu v Trstu. Na slavnostnem večeru, ki je nosil naslov Brezmejno povezani, so slovesno obeležili visoko obletnico krovne organizacije, ki je zagledala luč sveta 28. novembra 1954. “Takrat je del primorskih Slovencev s podpisom Londonskega memoranduma in ukinitvijo Tržaškega svobodnega ozemlja uradno postal manjšina. Številnim slovenskim društvom je postalo jasno, da so potrebovala krovno zvezo, ki so jo poimenovala Slovenska kulturno-gospodarska zveza.”
Zbrane v glavni dvorani je najprej nagovoril igralec Romeo Grebenšek, ki je povezoval večer. Po recitaciji se je že oglasila glasba orkestra Glasbene matice pod taktirko dirigenta Patricka Quaggiata. Orkester je s solistko na klavirju Astrid Glavina zaigral Mozartovo skladbo, za tem pa je bil čas za slavnostni govor večera. Pred mikrofon je stopila predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila. “Kulturne in gospodarske organizacije so v začetku petdesetih let začutile potrebo po subjektu, ki bi usklajeval družbeni kontekst Slovencev v Italiji, nagovarjal institucionalne odločevalce.” Tako je pred sedemdesetimi leti potekala ustanovna skupščina, na kateri so določili program z jasnimi cilji, in sicer ustvariti pogoje za razvejano gospodarsko osnovo in podpreti slovensko družbeno infrastrukturo. Predsednica je v svojem govoru predstavila dolgoletno delovanje in zgodovino krovne organizacije, poslanstvo katere je od vedno bila dobrobit slovenske skupnosti v Italiji, uveljavljanje jezikovnih pravic, predvsem pa sprejetje zakonske zaščite. Od leta 2001 izvajanje postavk zaščitnega zakona ostaja eno od glavnih prizadevanj SKGZ. Besede ja namenila tudi sodelovanju z drugo zamejsko krovno organizacijo, povezanosti in ohranjanju spomina. “Slovenska šola, kultura, umetnost, gospodarstvo, zemlja, slovenska beseda, društveno delovanje in naše izročilo, to je naše vezivo, to je naša moč, ki nam je v preteklosti in nam bo še v prihodnosti, kljub vsemu in vsem okoliščinam, omogočala ostati in obstati,” je sklenila Ksenija Dobrila.
Na oder je predsednica nato povabila goriškega prefekta Raffaeleja Ricciardija, da bi mu “kot tkalcu sožitja in povezanosti v znak hvaležnosti in prijateljstva” podelila priznanje Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Prefekt, ki bo sicer v kratkem zaključil svoje poslanstvo v naših krajih, je zbrane in predsednico nagovoril v slovenščini in se prisrčno zahvalil za priznanje. Na oder so v teku večera stopili še minister Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, tržaški župan Roberto Dipiazza in odbornik Dežele FJK Pierpaolo Roberti. Vsi trije govorniki so čestitali predsednici in vsem pri krovni organizaciji, minister Arčon in župan Dipiazza pa sta predsednici ob tej priložnosti podelila priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Občine Trst. Na daljavo je prisotne v dvorani pozdravila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Vsem pri SKGZ je čestitala ob visokem jubileju in se zahvalila za delo, ki ga skupaj s SSO opravlja za slovensko manjšino v Italiji. Na sporedu je bila tudi premierna projekcija institucionalnega videospota SKGZ, ki je nastal v sodelovanju s Kinoateljejem. Videospot prikazuje dejavnosti deželnih članic SKGZ in popelje do razmisleka o pomenu skupnosti. Ustvarila sta ga beneška filmarja Alex Chiabai in Pietro Cromaz po scenariju Martina Lissiacha.
Bogat kulturni večer je sklenila glasba. Orkester Glasbene matice pod vodstvom dirigenta Patricka Quaggiata je skupaj s harmonikarko Laro Fortunat zaigral koncert za harmoniko in godalni orkester Richarda Galliana.
