Od lepote orgel prek človečnosti do mistike

Piše: Katja Ferletič

Srečanja pod lipami / Duhovnik in publicist Primož Krečič

Duhovnik in publicist Primož Krečič je lani prejel zlato jabolko za Osebnost Primorske 2021 zaradi umestitve novih Kleukerjevih orgel iz znamenite koncertne dvorane Tonhalle v Zürichu v koprsko stolnico, največjo cerkev v Sloveniji. Cerkev je prej imela beneške orgle iz leta 1790, ki pa so bile neprimerne za tako velik prostor. Za zamenjavo orgel sta Krečiča začetno nagovorila akademski organist, vodja škofijske orglarske šole, g. Mirko Butkovič in orglar Francesco Zanin, ki sta o razpisu za Kleukerjeve orgle izvedela sredi leta 2017. Sledile so dolge razprave, nastala je skupina, ki je odlično zastavila projekt, našli so primerne osebe, “prijatelje”, ki so pripravili prijavo na razpis. “Na teh orglah je bila posneta vsa sodobna orgelska glasba, veličastne so,” je dejal Krečič, ki se je s prof. Mirjam Bratina pogovarjal v četetek, 17. februarja, na Srečanju pod lipami v goriškem KC Lojze Bratuž.

Krečič se je med pogovorom spomnil na pomemben obisk znanega francoskega skladatelja, organista, pianista in pedagoga Jeana Guillouja, ki bi moral na orgle zaigrati na inavguraciji, žal pa je umrl, zato mu bodo v Kopru posvetili festivalni ciklus. “Sam sem organist, v teh orglah pa sem odkril čisto nov svet: nobene grobosti ni, vse je mogočno, polno, obenem čisto in subtilno,” je priznal g. Krečič, ki je navzočim spregovoril o težavah, s katerimi so se soočili med podiranjem starih orgel, gradnjo novega kora in drugimi gradbenimi deli. Tudi pandemija in pomanjkanje finančnih sredstev sta otežkočila izpeljavo projekta. “Veliko neprespanih noči je bilo, Božja previdnost pa nas je peljala naprej,” je priznal koprski stolni župnik, ki je poudaril, kako so se v teh letih naučili spoštovati drug drugega, obenem pa se je tudi spomnil na obisk predsednika Pahorja in na njegove spodbudne besede: “Ponosen sem, da je ekipa iz province zmagala na vrhunskem evropskem projektu!” Ponosni so tudi Koprčani, saj so projekt vsi podprli.

Med gradbenimi deli in postavljanjem novih orgel so naleteli tudi na zanimivo zgodovinsko odkritje. V prostoru pod korom so odstranili ploščo škofa Vergerija, pod to pa se je pokazala bizantinska simbolika. “Stara izročila pravijo, da je sveti Nazarij prišel v Koper leta 524, a nobenih virov ni bilo. Ta čudovita najdba je nov vir, ki to dokazuje in je mnoge utišal,” je razložil Krečič, ki je navzočim z navdušenjem pripovedoval o kulturi, koreninah, umetnosti, lepoti. Vernike in turiste sprejema v stolnici in jih ob 500 let starih Carpacciovih in drugih beneških slikarjih navdušuje za to lepoto, za Boga. Veseli ga, da se v vrhunski glasbi, ki doni v koprski stolnici, najdejo mladi. “Za mlade morajo biti izzivi visoki. Prava pot je v lepoti, ne v turobnosti, kot jo današnja kultura in glasba pogosto kažeta,” je dejal na četrtkovem večeru, “ob glasbi, ki jo v stolnici predstavljamo, je vse tako svetlo, odprto in orgle dajo temu še poseben lesk”.

Na koncertih se je zvrstilo že več kot 3500 ljudi. Zaradi zmernih temperatur, ki so za orgle primernejše, načrtujejo dogodke predvsem spomladi, poleti in jeseni. Krečič je izpostavil liturgični pomen, ki ga orgle imajo, in glavni cilj, ki niso posamezni koncerti, pač pa cikli, glasbeni, orgelski festivali, tečaji, šola za organiste, ki bi v Koper lahko privabili glasbenike iz vse Evrope. Primož Krečič je s pridobitvijo veličastnih cerkvenih orgel mesto postavil na evropski glasbeni zemljevid. Koprčani želijo privabiti v mesto obiskovalce tudi s projektom Carpaccio 500, s katerim obeležujejo 500. obletnico nastanka oltarne slike beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia. Že četrto leto sliko obnavljajo v restavratorskem centru v Ljubljani in razstavljena bo tudi v Doževi palači v Benetkah. V načrtu imajo tudi projekt Koper Capodistria 1500 – predstavitev mestne zgodovine od prihoda sv. Nazarija leta 524 do danes. Krečič je prepričan, da če ljudje spoznajo svoje korenine, ob umetnosti lažje spregovorijo tudi o mnogih eksistencialnih vprašanjih – umetnost združuje ljudi in sam pravi, da je tudi njegova življenjska spremljevalka. Vrhpolje pri Vipavi, kraj, v katerem je odraščal, je bil namreč prežet s kulturo. Že v otroških letih se je pri sorodnici učil igranja na klavir, nadaljeval je v malem semenišču, v Ljubljani pa se je učil orglanja pri s. Ceciliji Kobal in igral tudi v stolnici. Ko je po mašniškem posvečenju prišel na prvo kaplansko mesto v Koper, je prevzel tudi poslanstvo zborovodje stolnega zbora. “Glasba je ostala v meni, še posebno, ko sem odšel v Rim in študiral ruske teologe, filozofijo, lepoto, estetiko,” je dejal, vse to pa je spodbujal tudi pri bogoslovcih v Ljubljani. Z glasbo je povezana tudi priprava obiska papeža Janeza Pavla II. leta 1996. Krečič je bil odgovoren za Postojno; s sodelavci je zasnoval vsebino umetniško-duhovnega programa z več tisoč pevci, plesalci in drugimi umetniki. “Papežu smo hoteli pokazati, da je nas, primorske Slovence, glasba držala gor v najtežjih časih, časih Vodopivca, Terčelja, Ščeka, Bratuža in drugih velikanov.”

V Rimu se je srečeval z umetnostjo in s p. Markom Rupnikom je začel brati duhovno dimenzijo likovne umetnosti. Sad teh srečevanj je bila tudi postavitev velikega Rupnikovega mozaika v župniji Vrhpolje. Krečič je v večnem mestu spoznal, da je slovanska duhovnost prihodnost Evrope. Po prihodu v Ljubljano je organiziral cikel predavanj z naslovom Lepota bo rešila svet, kasneje še predavanje Teologija nežnosti, s katerim se je približal “osnovnemu sistemu ljubezni”. “Če hočeš drugega ljubiti, se moraš spustiti na njegovo raven, to je nasprotje napuha, dviganja nad drugim. Usmiljenje je drugega zavarovati tam, kjer je ranjen, nežnost pa pomeni, da ga sprejmemo na njegov način,” je razložil teolog, “ljubezen za nič”. Krečič je prepričan, da Evropa v tem času razbitosti ne sme skrivati glave v pesek, zadihati mora z obema pljučnima kriloma, dihati mora celovito, tudi z duhovnostjo, s človečnostjo, z vzhodno mistiko in distanco od potrošništva. Svet se odvija v preprostosti, človečnosti, “bodi človek!”, tudi v krščanstvu moramo ponovno “odkriti mistiko, ki nas rešuje v krizi”. Po Krečičevih besedah mora vera biti odprta, pastorala mora biti odprta, da lahko sprejme vsakega človeka, niti kančka klerikalizma ne sme biti.

Odvrniti moramo individualizem in se vrniti k neki celoti, da se lahko vživimo v detalj in umestimo v naš prostor. Brez duhovnosti, brez mistike je človek prazen.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme