Obzorje je odprto, vedno!

V času pandemije, ki nas vse potiska v osamo, telesno in duševno, so besede svetega očeta, ki jih je izrekel na velikonočni ponedeljek, kot balzam za dušo, pa čeprav ni povedal nič novega, kar kristjani in vsi, ki kaj dajo na evangelij, ne bi že vedeli: “Če je Kristus vstal, je mogoče gledati z zaupanjem vsak dogodek našega bivanja, tudi tiste najtežje, polne stisk in negotovosti. Poglejte, to je velikonočno sporočilo, ki smo ga poklicani razglašati z besedami, predvsem pa s pričevanjem življenja. O, da bi po naših domovih in v naših srcih lahko odmevala ta vesela novica: ‘Kristus, upanje moje, je vstal’! Ta gotovost naj okrepi vero vsakega krščenega in opogumi predvsem tiste, ki se soočajo z velikim trpljenjem in težavami”! Po televizijskih ekranih, računalnikih in pametnih telefonih vsak dan spremljamo dogajanje okrog nas in v svetu. Takšne Velike noči, kot je za nami, nihče ne pomni, ker je nihče ni nikdar (do) živel, še med zadnjima svetovnima vojnama ni bilo tako. In vendar, ponavlja papež Frančišek, je vest, da je grob, v katerega so položili Jezusa, prazen, da je Kristus vstal in moramo zato o Njem pričevati z življenjem, dejanji. Med jutranjo mašo je na velikonočni ponedeljek sveti oče govoril o izbiri med vstajenjem in grobom, med Življenjem in smrtjo: “Vedno je tako: ko ne služimo Bogu, Gospodu, služimo drugemu bogu, denarju. Spomnimo se, kaj je rekel Jezus: sta dva gospoda, Gospod Bog in gospod denar. Ne moremo služiti obema … Tudi danes pred bližnjim – upajmo, da bo kmalu – koncem te pandemije, imamo isto izbiro.
Ali bomo stavili na življenje, na vstajenje narodov ali pa na denar in se tako vrnili v grob lakote, suženjstva, vojn, tovarn orožja, otrok brez šolanja… tam je grob. Gospod, tako v našem osebnem življenju kot v našem družbenem življenju, naj nam vedno pomaga izbrati oznanilo: oznanilo, da je obzorje, da je odprto, vedno. Vodi naj nas, da bomo izbrali dobro ljudi. In nikoli padli v grob boga denarja”! Kristalno čiste papeževe besede veljajo najprej za nas, kristjane, kot veljajo za vse ljudi.
Tudi pripadniki slovenske narodne manjšine v Italiji smo poklicani k temu, še posebej kristjani, še posebej danes, ko smo brez koncertov, javnih prireditev, debat, ko smo brez kulturnih dogodkov, za katere smo mislili, da so najbolj pomembne stvari na svetu, ko smo tudi mi brez maš in cerkvenih pogrebov, ko umirajo tudi naši ljudje v grozljivi osami, ko so tudi med nami ostareli, na rob potisnjeni, bolni, osamljeni in zapuščeni, pozabljeni. Tudi za nas veljajo papeževe besede, ki so besede Vstalega, tistega Kristusa, ki zahteva od nas dejanja, saj je sicer naša vera prazna. In smo v tej pandemiji tudi sami ugotovili, koliko nepotrebne zajedljivosti in izključevanja različnega in drugačnega je v naši sredini. In smo, če smo pošteni, seveda!, tudi razumeli, da zadrtost in ozkosrčnost, da egoizem in pohlep, da častihlepnost in ošabnost, da ozkost in sovraštvo, da zavračanje in opravljanje drugega, da zahrbtnost in neiskrenost ne vodijo nikamor in jih ne potrebujemo, ne kot ljudje, še manj kot kristjani, še najmanj pa kot narodna manjšina, saj razdirajo, uničujejo, ubijajo.
Obzorje je odprto, vedno! In naše naj bo odprto zdaj, ko moramo razmisliti sebe in našo narodno skupnost, ki je le delček velikega sveta.
Vsakdo je pomemben, nikogar ne smemo izključevati, predvsem pa moramo z dejanji solidarnosti pokazati, da smo ljudje, da smo tudi v teh težkih časih sposobni biti skupnost, tudi krščansko občestvo!
Izbirati in izbrati, odločati se moramo za dobro vseh ljudi!

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme