Obujen spomin na Virgila Ščeka
Goriška Mohorjeva družba in Študijski center za narodno spravo
“Virgil Šček je gotovo eden od treh najpomembnejših primorskih duhovnikov svojega časa,” je ob izidu Ščekovih dnevnikov povedal zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši.
Z dvema predstavitvama, v Ljubljani in Novi Gorici, so Matic Batič in dva Renata Podbersiča predstavili osebnost duhovnika in politika Virgila Ščeka. Duhovnik msgr. Renato Podbersič, aktualni predsednik Goriške Mohorjeve družbe, se je z obširnim gradivom iz Ščekove zapuščine seznanil že pred desetletji. Več let je nagovarjal svojega nečaka, soimenjaka in doktorja zgodovinskih znanosti Renata Podbersiča, da bi gradivo uredili in izdali v knjigi. Podbersič mlajši in njegov kolega, zgodovinar dr. Matic Batič sta tako uredila zajetno knjigo Dnevniški zapisi 1911–1933, ki sta jo izdala Študijski center za narodno spravo in Goriška Mohorjeva družba.
Krstno predstavitev v prostorih Slovenske matice je vodil še en primorski zgodovinar, dr. Jože Možina, ki je poudaril pomen knjige zaradi številnih dodatkov dnevnikom. Goriška Mohorjeva je lani praznovala stoletnico obstoja, eden od ustanoviteljev pa je bil ravno Šček, je v začetku predstavitve poudaril Možina. Obletnico je omenila tudi urednica in tajnica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc – Mohorjevo je imenovala kot mlajšo, oziroma starejšo, “dragoceno sestro”, pomembno za graditev slovenske narodne identitete: “V slovenski jezik smo vrojeni. To nam ni dano zgolj in samo po naključju. Ko govorimo slovensko, čutimo, mislimo in doživljamo drugače. Naša ljubezenska poezija je drugačna zaradi dvojine. In tako moramo doživljati tudi vse naše drage in dragocene duhovne očete: enega predstavljamo danes.”
Virgil Šček (1889–1948) spada med najbolj izstopajoče primorske duhovnike prve polovice 20. stoletja in predstavlja osrednjega predstavnika narodnoobrambnega gibanja Primorcev v času italijanske okupacije. “Bil je aktiven na različnih področjih, prepletanje dušnopastirskega, političnega, socialnega in kulturnega delovanja moramo razumeti kot neločljivo celoto dela za slovenski narod. Ob vsem delovanju je Šček pisal tudi obsežne dnevniške zapise, ki predstavljajo dragocen vir za poznavanje različnih vidikov življenja na Primorskem v prvi polovici 20. stoletja. Pisal je občasne dnevniške zapiske, ki jih kasneje prepisal v 14 oštevilčenih zvezkih in jih imenoval Paberki. Vse zvezke Paberkov danes hrani Škofijski arhiv v Kopru,” sta pojasnila avtorja.
V knjigi je zajet prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, od leta 1911 do konca leta 1933. Načrtujejo pa tudi izid drugega dela, predvidoma naslednje leto.
Znanstveno-kritična izdaja dnevniških zapisov ima obsežno spremno študijo, urednika, dr. Matic Batič in dr. Renato Podbersič, pa sta Paberke opremila s številnimi vsebinskimi opombami, ki vsebujejo biografske podatke, kratka pojasnila obravnavanih dogodkov, kjer je to potrebno za razumevanje besedila, razlage strokovnih izrazov in arhaičnih ali narečnih besed ter prevode pasusov v tujih jezikih.
