Obnovljivi viri energije

Piše: Karlo Nanut

Srečanje v Štandrežu na pobudo Legambiente

V štandreškem Domu Andreja Budala je bilo 14. marca 2022 srečanje o tem, kako Italija uporablja energijo in kakšen pomen imajo obnovljivi viri elektrike. Srečanje je organizirala zveza Legambiente iz Gorice. Predavatelji (nekateri samo povezani na daljavo) so bili: Katiuscia Eroe, Alessandra Motz, raziskovalka na italijansko-švicarski univerzi, in Emilio Gottardo, deželni predstavnik Legambiente.  Povedali so, da če bi italijanski državljan zdaj želel na svojo streho postaviti panele za fotovoltaično ali termično proizvajanje električne energije, bi imel težave predvsem z dovoljenji. Podjetja in tudi zasebniki dobijo za razvoj obnovljivih elektrarn od države veliko denarja, vendar so žal blokirani zaradi birokratskih vzrokov. Legambiente si prizadeva, da se čim prej izvede “energetski prehod”.

V Evropi se primeri obnovljive električne energije še naprej širijo, vendar to ni dovolj. Več kot polovica te nove proizvodnje iz obnovljivih virov je od leta 2019 nadomestila plinsko energijo, ena tretjina pa jedrsko, medtem ko je samo ena šestina nadomestila premog. Obnovljivi viri energije pravzaprav nadomeščajo predvsem plin. Obstaja samo en način za zmanjšanje proizvodnje premoga: zapreti obrate. Dejansko se je proizvodnja premoga v zadnjih dveh letih zmanjšala le v državah, ki so se politično odločile zapreti svoje premogovne elektrarne. To sta storili Španija in Grčija. Žal je opazno tudi povečanje proizvodnje premoga.

Med letoma 2019 in 2021 so se emisije v EU zmanjšale na manj kot polovico stopinje, potrebne za ohranjanje globalnega segrevanja pri 1,5 °C. Težava je v tem, da je prehajanje s fosilnih goriv na čisto energijo še prepočasno. Uporaba premoga, ki je najbolj onesnažujoče gorivo, se je od leta 2019 zmanjšala le za 2 odstotka v primerjavi z 29 odstotki v prejšnjih treh letih. Španija je dosegla največje zmanjšanje emisij.

Zdaj v Italiji presega zmogljivost obnovljivih virov energije 56 gigavatov, predvsem zahvaljujoč se sončni in vetrni energiji, termoelektrična zmogljivost pa se je postopoma znižala; 77 odstotkov predstavlja zemeljski plin, 17 odstotkov elektrarne na premog, ki jih bo pa treba zapreti v naslednjih 5 letih. Pozitiven znak prihaja iz industrije avtomobilov: v prvih devetih mesecih leta 2021 je bilo registriranih 100.000 električnih avtomobilov. Do leta 2030 bi morali obnovljivi viri pokrivati vsaj 40 odstotkov evropske mešanice energetskih virov, energetska učinkovitost pri končni porabi energije naj bi se dvignila na 36 odstotkov, tako da bi jo vsako leto nadgradili vsaj s tremi odstotki celotne površine javne zgradbe. Emisije iz novih avtomobilov bi se v primerjavi z letom 2021 zmanjšale za 55 odstotkov. Od leta 2035 naprej bi se pa morala popolnoma ukiniti prodaja novih avtomobilov na bencin.

Uporaba energije pri stanovanjih presega 45 odstotkov celotne porabe v državi in zelo vpliva tudi na podnebno spreminjanje. Ocenjuje se, da bo večina obstoječih stavb leta 2050 še vedno v uporabi. Obnovljivi viri energije imajo pri tem ključno vlogo: ekološka stavba s skoraj “ničelno energijo” lahko pridobi tisto malo energije, ki jo potrebuje, samo iz obnovljivih virov.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme