Obnovljeni vaški praznik

Boljunec / Sv. Rok na Koromačniku

Po več kot 70 letih so se domačini 16. avgusta, na praznik sv. Roka, spet srečali pri sv. Roku na Koromačniku (Krmačnk). Dogodek je priredilo društvo za vrednotenje zgodovine iz Boljunca. Prisotni so si najprej ogledali ruševine cerkvice sv. Roka, nato je potekalo zanimivo, z zgodovinskega vidika dragoceno srečanje, ki ga je pripravil domačin Silvester Metlika. Občinstvo je pozdravil župnik Klemen Zalar, ki je tudi zmolil molitev za kužne bolezni, in predsednik Srenje Boljunec (lastnice griča Koromačnik) Izidor Sancin.

Silvester Metlika je nagovor objavil tudi v lističu, ki ga skrbno ureja in redno izdaja že več kot leto dni. Navedel je marsikatero zanimivo misel in podatek o griču in cerkvici sv. Roka. Cerkev sv. Roka ima svoj urbar iz 16. stoletja, ki je hranjen v državnem  arhivu v Zagrebu. Državni arhiv v Pazinu ga namerava objaviti v knjižni izdaji, takrat bomo gotovo izvedeli še marsikaj nepoznanega. Zgodovinarka Daniela  Durissini v knjigi Dnevnik enega popotnika 16. stoletja po Istri in Kranjski opisuje pastoralni obisk škofa Janeza Franca Milerja, ki je leta 1693 obiskal tržaško škofijo. Med raznimi podatki obiska je popis vseh cerkva in notranjosti. Cerkvico sv. Roka tako opisuje: Na griču cerkvica sv. Roka Spovednika z  oltarjem, v njej še oltar sv. Vincenca mučenca in oltar sv. Sebastjana mučenca. Vemo, da so v cerkvici darovali sv. mašo na dan sv. Roka, a tudi ob procesijah križnega tedna, ob procesijah za dež ali po naročilu. Opravljale  so se tudi poroke. Mladi pastirji so po pašniku rezali trnje in ga zlagali v odprto cerkev, da bi ga veter ne odnesel, pripravljali so se na svetoivansko kresovanje. 18. junija 1949, na dan pred prvimi volitvami za dolinski občinski svet, je neznanec podtaknil ogenj. Ogenj je poškodoval streho in notranjost. Odgovorni upravitelji so odstranili lesen oltar in ga shranili v cerkev sv. Trojice v Krogljah. Od tam pa je izginil. Po ustnem izročilu vemo, da je bila tam zadnja sv. maša na dan sv. Roka leta 1948, ki jo je daroval duhovnik Jakob Fideršek, preden se je izselil v Argentino. Po požaru je bila cerkvica zapuščena, marsikdo je od tod odnesel domov kamenje za svoje potrebe pri zidanju in popravljanju hiš po vojni. Ohranila se je le slika z bandere sv. Roka. Čas je neusmiljeno uničil ostanke cerkve. Letos pa je lastnica griča Srenja Boljunec poskrbela za odstranitev vsega grmovja in trnja s hriba ter tako uredila prostor za pašnik. Nekaj mladih prostovoljcev, ki jim domača dediščina leži pri srcu, je odstranilo razpršeno kamenje in ga naložilo okoli cerkve, kjer je nekoč stalo obzidje. Ti prostovoljci so izrazili željo, da bi se združili pred nekdanjo cerkvico s kolači in kroštoli ter kapljico vina, kot se je dogajalo enkrat. To se je tudi uresničilo. Koromačnik (Krmačnk) je znan kot eden izmed treh pašniških gričev tamkajšnje vaške skupnosti. Domačin je potem postavil še nekaj vprašanj predstavnikom srenje, in sicer v zvezi s kmetijstvom in naravo, ki so se razvila v živahno debato. Predstavniki so nato obdarili prisotne tudi s torbicami s srenjskim logotipom in medom, za žlahtno kapljico pa je poskrbela kmetija Ota Rok. Domačini so se pa dobro odzvali in tudi prinesli domače prigrizke, pijačo in sladkarije. Družabnost se je dolgo in veselo nadaljevala z željo, da bi postala spet ustaljena navada na praznik sv. Roka.