Tržaška

Obmejno prebivalstvo še občuti mejo

Obmejno prebivalstvo še občuti mejo

Piše Marko Manin / Srečanje Slorija v Tržaškem knjižnem središču

“Meje so padle”! Poljudnost tega gesla je po eni strani odsev emfatičnosti, ki se sprošča ob velikih spremembah na naši stari celini. V postopkih evropske integracije se države preoblikujejo iz konkurenčnih oponentov v načelno enotno in harmonično zvezo na podlagi složnosti, edinosti in skupnih interesov. Tudi slogan Evropa brez meja dokazuje nepoznanje dejanskega stanja evropskega geopolitičnega atlasa in postopkov, ki ga izoblikujejo.
Te teme so uvedle večer, na katerem so 24. oktobra predstavili monografijo Skupnost v središču Evrope. Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja. Srečanje, ki ga je organiziral SLORI, Slovenski raziskovalni inštitut, je potekalo v Tržaškem knjižnem središču. Iz omenjene publikacije izhaja, da je med slovenskim obmejnim prebivalstvom državna meja še precej vidna, doživeta oz. občutena pregrada.
Na predstavitvi in posvetu sta Nina Ukmar v vlogi direktorice sežanskega Kosovelovega doma in Ana Toroš, profesorica slovenistike na novogoriški univerzi, poročali o dejanskem stanju Slovencev v Italiji. Pogovor je vodila Martina Kafol, urednica Založništva tržaškega tiska. Gostji iz Slovenije sta v študiji dognali, da si mladi Slovenci v Italiji ne ogledujejo filmov v izvirni verziji s podnapisi v slovenskem jeziku, ki jih redno predvajajo npr. v Kosovelovem domu v Sežani. Beseda je tekla tudi o problematikah Slovenskega stalnega gledališča, ki s težavo pridobiva publiko s Krasa. Zabeležili sta zanimiv podatek, da ljudje s Krasa hodijo pogostoma kupovat publikacije v Koper in manj v Trst. Obenem je tu prisoten problem slovenskih medijev, iz matice in zamejstva, ki se trdno oklepajo prostora, na katerem delujejo, in premalo poročajo o dogodkih na drugi strani “meje”.
Po mnenju prisotnih je že ustaljena praksa, da si uporabniki sami na spletu poiščejo novice o kakem čezmejnem dogodku, koncertu ali razstavi.
Podobno kot na Tržaškem ima nepoznavanje premoč tudi na goriškem ozemlju, kjer npr. študentje iz Nove Gorice zgodovine Slovencev v Italiji v povprečni meri ne poznajo veliko. Kar zadeva ozaveščenost Slovencev iz Nove Gorice glede slovenskih ustanov, ki delujejo v Gorici, še vedno prevladuje nevednost. Glede dvojezičnosti so v Kopru bolj dovzetni kot v sežanski Kraški regiji.
Predavateljici sta za uresničevanje boljših stikov med Slovenci v Italiji in Sloveniji predlagali večjo gibljivost na obeh straneh “meje”. Pomembno je, da bi bili dijaki deležni nepretrganih čezmejnih srečanj, kar bi gotovo okrepilo spoznavanje obeh obmejnih skupnosti. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

09.11.2017

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 Noviglas, Vse pravice pridržane!