Obisk delegacije Srbske pravoslavne Cerkve
Tako nas je v prejšnjem tednu obiskala močna delegacija iz Srbije, v kateri je bil prodekan pravoslavne fakultete iz Beograda in rektor Bogoslovne srednje šole v Kragujevcu dr. Zoran Krstić, voditelj doktorskega študija na omenjeni fakulteti in profesor liturgike dr. Vladimir Vukašinovič, iguman znanega samostana Studenica mag. Tihon Rakićević in menih Aron. Nekateri so v Sloveniji že bili, za nekatere pa je to prvič. Goste so spremljali dr. Primož Krečič, dr. Maksimilijan Matjaž, p. dr. Vinko Škafar, mag. Bogdan Vidmar in bogoslovec Marko Rakun, pridružila sta se tudi Tone Rojc in dr. Bogdan Dolenc. Ta obisk je sad večletnega prizadevanja za obnovitev teh stikov in bogatih prijateljskih stikov, ki so se začeli rojevati v tem času. Delegacija je v teh dneh obiskala veliko slovenskih krajev in se srečala z mnogimi ljudmi, predvsem pa iskala priložnosti med obema teološkima fakultetama, posebej pri izmenjavi študentov, saj obhajamo letos 50. obletnico prvega prihoda študentov teologije iz Ljubljane v Beograd in potem iz Beograda v Ljubljano.
V četrtek 31.1. zvečer so prišli gostje v Ljubljano in se nastanili pri Frančiškanih na Tromostovju, kjer je sledilo srečanje s frančiškansko skupnostjo. Gostje so na kratko predstavili potek izobraževanja v srbski pravoslavni Cerkvi, pogovor je stekel zlasti v smeri duhovnih poklicev, zlasti med menihi. V Srbiji se veliko število mladih odloča za duhovne poklice, njihove bogoslovne srednje šole so polne, imajo jih kar sedem, prav tako imajo veliko študentov na dveh teoloških fakultetah in kandidatov za meništvo. Pogovarjali smo se tudi o verouku, ki poteka po vseh srbskih šolah in mu dajejo velik poudarek.
V petek 1.2. smo se zjutraj najprej v škofijski palači srečali ljubljanskega nadškofa metropolita dr. Antona Stresa. V kratkem pogovoru je srbska delegacija nadškofu predstavila namen obiska, ki ni toliko institucionalne narave, ampak želi poglobiti medsebojno poznavanje in odpreti nov način ekumenskega sodelovanja. Gostje in njihovi gostitelji so predstavili nadškofu izkušnjo sodelovanja in izmenjavo obiskov. Plod tega bo tudi za prihodnost načrtovano skupno romanje v Rim. Na srečanju z nadškofom so bili izpostavljeni dobri odnosi med Cerkvama. Gostje so se pri nadškofu pozanimali za našo pestro zgodovino in aktualne razmere v Cerkvi ter državi.
Zelo pomembno srečanje se je kmalu za tem odvijalo v zbornici Teološka fakultete, kjer so se srečali z dekanom p. dr. Christianom Gostečnikom in velikim številom prisotnih profesorjev. Rdeča nit pogovorov je bilo dosedanje sodelovanje in načrti za naprej. Izrazili so zadovoljstvo nad temi stiki in prijateljskimi vezmi, ki se ponovno postavljajo. Profesorji ljubljanske teološke fakultete so predstavili delovanje kateder in izmenjali stališča z kolegi z Srbije. Izrazili so željo, da je treba sodelovanje še nadgraditi in oplemenititi ob mnogih možnostih, ki se odpirajo na področju študija in medsebojnih izmenjav. Izpostavili so, da bi bilo v študijskem procesu bolj poznati vzhodno in zlasti rusko filozofijo, prav tako tudi teologijo vzhodnih teologov. Študente zanimajo te teme, zlasti je zanimanje za pravoslavno duhovnost in za grške cerkvene očete. Beseda je tekla tudi o katehezi. Gostje iz Srbije so predstavili svoje bogate izkušnje z veroukom, ki poteka v šolah, in sicer 12 let skozi osnovno in srednjo šolo. Obisk je velik. Cerkve same določajo program, ki se izvaja v šolah, kar kaže tudi na dobro sodelovanje z oblastjo na področju vzgoje novih generacij. O tem, da je v Srbiji obnovljeno zanimanje za duhovnost in duhovne poklice, so se prepričali že naši profesorji, ko so bili v novembru tam na obisku. Seveda ne gre nikjer brez težav. Gostje so predstavili tudi dejavnosti fakultete, med drugim tudi izdajanje knjig. V prejšnjem letu so jih izdali več kot sto. Pomemben poudarek v pogovoru so še namenili sakralni umetnosti, ki predstavlja dobre možnosti za skupno sodelovanje. Profesorja dr. Muhovič in dr. Debevec sta predstavila svoj projekt raziskovanja svetega prostora in pomen umetnosti, ki združuje, stremi k lepemu in podpira izkustveni vidik religije. Tu nam lahko umetnost pravoslavne Cerkve obogati z večjo zvestobo virom in povezanosti z duhovno izkušnjo.
Po tem srečanju se je delegacija odpravila proti Gorenjski, v samostan sester uršulink v Svetem Duhu pri Škofji Loki. Sestre so predstavile najprej zgodovino svojega reda in poslanstvo, ki ga opravljajo, predstavile so tudi veliko duhovno vzgojno delo, ki so ga opravile v Škofji Loki in v drugih krajih naše domovine. V njihovi skupnosti mašujejo kapucini iz bližnje Škofje Loke, pa tudi duhovniki, ki so s skupinami na duhovnih vajah. V samostanih srbskih menihinj pa imajo stalne duhovnike, menihe, ki skrbijo za sveto liturgijo in delijo druge zakramente. Sestre so predstavile metodo, po kateri se odvijajo ignacijanske duhovne vaje, pa tudi druge dejavnosti duhovnega oblikovanja, ki se odvijajo v njihovi Hiši kruha. Gostje so povedali, da v njihovi duhovnosti ne poznajo podobnih metod, pri njih je pomembno pričevanje menihov, vstopanje v njihovo skupnost in duhovno vodstvo. Iguman in menih iz samostana Studenica sta povedala svojo izkušnjo, ki je v vzpostavljanju notranjega miru, služenja in trajne molitve. Še v večji meri kot na Zahodu dajejo pomen, z namenom, da bi Bog v polnosti stopil v človeka. Velik poudarek je tudi v socialni razsežnosti. Sestre so vse zbrane pogostile s kosilom.
Delegacija je v popoldnevu obiskala mesto Celje, kjer je bil najprej kratek postanek za obisk nove cerkve Svetega Duha v predmestju Celja. V stolnem zvoniku so se oglasili zvonovi, pred stolnico sta sprejela goste celjski škof ordinarij dr. Stanislav Lipovšek, ki je velik pobudnik in delavec za edinost ter generalni vikar škofije opat Marjan Jezernik. Tudi v stolnici je bil slovesen sprejem z orgelsko glasbo, nato pa je bil ogled in predstavitev te lep cerkve, za tem so obiskali škofove prostore, se podali v celjski muzej s staro rimsko in srednjeveško zgodovino, nato pa v dom in cerkev Sv. Jožefa v Celju, kjer je ob večerji tekla beseda o teoloških in dogmatičnih vprašanjih. Gostje so škofu predstavili namen obiska, izpostavili ne samo ekumensko ampak tudi teološko sodelovanje, škof pa je predstavil svoje bogate izkušnje sodelovanja s pravoslavno Cerkvijo. Zanimale so ga rešitve verske vzgoje in verskega življenja ter sodelovanja z državo v Srbiji. Zbrani so se dotaknili tudi boleče teme vojne in povojne zgodovine na jugoslovanskih tleh, ki je skupna v mnogih točkah. Predstavnik delegacije dr. Vladimir Vukašinovič se je ob koncu iskreno zahvalil celjskemu škofu za vso pomoč, ki jo je do sedaj nudil pravoslavni cerkvi v Sloveniji.
V soboto na svečnico so si ogledali prostore škofijske gimnazije v Šentvidu, kjer jih je nadškof Uran seznanil z zgodovino Škofovih zavodov. Ob občudovanju rasti tega vzgojno-izobraževalnega središča, so si izmenjali poglede glede izobraževanja. Ugotovili so veliko podobnosti v načinu in pristopu k celovitemu oblikovanju mladih. Potem so se preselili na Primorsko, v Koper, kjer jih je sprejel škof ordinarij dr. Jurij Bizjak, ki jih je domače sprejel skupaj s svojimi sodelavci in izpostavil dobro krajevno sodelovanje s pravoslavno cerkvijo. Za tem so obiskali stolno cerkev, msgr. Franc Bole pa predstavil delovanje radia in revije Ognjišče. V Srbiji nimajo tako množičnega verskega tiska in tako močne radijske postaje, imajo pa več lakalnih radiev in časopisov. Pogovor je tekel tudi o preusmeritvi na elektronske medije. V deževnem vremenu se je delegacija podala na drugo stran Kopra, v novo župnijsko cerkev sv Marka in si ogledala mozaik p. Rupnika. Cerkev in njeno simboliko je predstavil arhitekt prof. dr. Jože Marinko, ki se je tudi zadržal z gosti v prijetnem pogovoru v študentskem centru Jadro pri samostanu svete Ane. V poznem popoldnevu so se gostje podali čez zasneženi Kras na Vipavsko in obiskali škofijsko gimnazijo Vipava. Rektor msgr. Slavko Rebec je predstavil vzgojno pot in dejavnosti te ustanove. Nato je sledilo še večerja na domu dr. Primoža Krečiča in obisk kleti Krapež v Vrhpolju.
Zadnji dan obiska, v nedeljo 3.2., so se gostje udeležili pravoslavne liturgije v pravoslavni cerkvi sv Cirila in Metoda, obisk Slovenije pa so sklenili s kosilom v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani in obiskom v skupnosti jezuitov in v duhovnem središču sv. Jožef v Ljubljani.
V poznem popoldnevu so se odpravili proti Beogradu in odnesli s seboj košček naše domovine in vere, ki jo živimo v tem času in razmerah. Mi pa smo se poslovili od njih s prijetno zavestjo, da smo vsaj malo uresničili Jezusovo željo, da bi bili njegovi učenci 'eno'. Zavedamo se, da je bil to velik in pomemben obisk delegacije Srbske pravoslavne Cerkve, morda se je z njim vzpostavil most, ki ima širše razsežnosti, kot si moremo misliti. Prepričani smo v delovanje Svetega Duha v tem času in v veliko moč dialoga ter prijateljskih odnosov, ki prinašajo novih rešitev in ognja dosedanjim pogovorom in odpirajo vrata teološkemu spoznavanju, bogatenju in spoštovanju med kristjani bratskih Cerkva.
Marko Rakun
