Slovenija

Obdukcija

Obdukcija

Istrabenz in njegovo umiranje na obroke

Okoli Istrabenza, nekoč slovenskega gospodarskega velikana, se zadnjih nekaj mesecev pripravlja pravi pravcati “de profundis”. Bolje rečeno, gre za umiranje na obroke. Podjetje je bilo pred poskusom prevzema Igorja Bavčarja skupaj s Petrolom najpomembnejši slovenski naftni trgovec. Bavčar ga je hotel spremeniti v velikana na področju turizma, a se je pri tem uštel s poskusom prevzema. Zgodba je zaradi nevzdržnosti prevzemnega načrta, ki ni imel finančne podlage, propadla. Umiranje pa še traja in traja. Predvsem zaradi premoženja koprskega podjetja, ki je bilo marsikomu všeč.
Konec brez konca
Začetek konca Istrabenza gre iskati v leto 2009, ko so začele pokati po šivih vse večje prevzemniške pustolovščine slovenskih tajkunov. Prvi med njimi je bil Bine Kordež z Merkurjem, takoj nato sta sledila Boško Šrot s Pivovarno Laško in Igor Bavčar z Istrabenzom. Gre za tri menedžerje, ki so ob začetku svetovne gospodarske krize prav zaradi svojih prevzemniških apetitov postali najbolj izrazit primer tajkunstva v Sloveniji. Skozi dobro desetletje sta se Pivovarna Laško in Merkur iz krize nekako izvila, predvsem po zaslugi tujih investitorjev. Istrabenz pa je klinično mrtev. Že dalj časa. Konec novembra je bila sklicana skupščina, na kateri naj bi to stanje tudi uradno potrdili. Največji upnik koprskega podjetja, državna Družba za upravljanje terjatev bank (ali po domače DUTB oziroma kar “slaba banka”), je predlagal likvidacijo in ukinitev podjetja. Predlog pa ni dobil zadostne podpore delničarjev, imetnikov 75 odstotkov kapitala. Šlo je za tiste delničarje, ki so imeli svoje poslovne razloge, da se umiranje na obroke še nadaljuje. Morda bi tukaj omenili predvsem dva dejavnika.
Prvi je še edino preostalo premoženje v lasti Istrabenza. Gre za 50 odstotni delež v družbi Adriafin. Da bomo jasnejši, gre za družbo, ki obvladuje podjetje Vinakoper. Nekateri delničarji, ki so na skupščini 26. novembra glasovali proti likvidaciji Istrabenza, so s to potezo želeli preprečiti, da bi ta delež postal del stečajne mase in bi ga tako čakala negotova prihodnost. V ospredju je bilo tukaj podjetje BSL, ki se je že dalj časa zavzemalo za odkup Istrabenzovega deleža v Adriafinu. BSL pred tem niti ni bil delničar.
Turistični sektor
Svoj “ne” k stečaju Istrabenza pa je na skupščini prispeval še en delničar. Gre za hrvaško podjetje na področju turizma, družbo “Hoteli Cavtat”. To je drugi posamični delničar družbe Istrabenz (15,88 odstotkov), ki je v koprsko družbo vstopil leta 2015. Delež je odkupil od goriške finančne družbe KB 1909 (več o tem v okvirju). Takrat je bil Istrabenz finančno sicer že na psu, lastništvo pomembnih hotelskih verig na obali v lasti koprskega podjetja pa je bilo za Hrvate zelo mikavno. V tem kontekstu gre omeniti, da je bil v zadnjem obdobju in vse do nekaj dni pred novembrsko skupščino največji lastnik Istrabenza pomembno slovensko podjetje, ki se je iz izvirnega gumarskega sektorja preusmerilo prav tako v turizem. Govorimo o kranjski Savi, ki je imela v lasti dobrih 16 odstotkov koprskega podjetja. Seveda je tudi Sava s potezo vstopa v Istrabenz merila na turistične kapacitete Istrabenza. Kranjska družba je v (takrat še) koprskega velikana vstopila že leta 2012, delnice pa je odkupila od Petrola. Zadeve pa so se obrnile drugače. Tudi Sava je zabredla v finančne težave (poenostavljeno povedano, smo tudi v tem primeru gledali projekte brez realne finančne osnove) in je danes v prisilni poravnavi. Čeprav se je deleža v Istrabenzu oklepala do zadnjega, ga je morala tik pred skupščino prodati. Kupec je bila slaba banka, ki je tako z 21 odstotki (5 odstotkov je imela že prej v lasti) postala prvi delničar v Istrabenzu le nekaj dni pred novembrsko skupščino.
Pred skupščino je likvidacijo družbe predlagala prav slaba banka. Ker je prav DUTB največji upnik Istrabenza, bi ob stečaju bil deležen tudi največjega deleža iz stečajne mase. Savi to ni bilo v interesu, a je delnice prodala pred skupščino. Postopek pa sta zaustavili že prej omenjeni družbi BSL in Hoteli Cavtat. Dnevnik Finance je pisal, da je za podjetjem “Hoteli Cavtat” srbski podjetnik Miodrag Kostić, ki je bil med drugim poslovni partner podjetja Sava. Od kranjskega podjetja je namreč odkupil večji delež Gorenjske banke in tako sam postal v tej banki večinski delničar. Podjetje BSL, ki je skupaj s Hrvati trenutno zaustavilo postopek stečaja Istrabenza, pa je svoj delež kupilo prav od Gorenjske banke. Skratka, nekaj interpretacij zadnjega dogajanja gre v smer, po kateri naj bi blokado začetka stečaja Istrabenza po Kostiću sprožil krog okoli Save. Ni pa nujno, da so take interpretacije pravi (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

27.12.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!