Obdržimo stik z vsemi Slovenci na našem območju!

Pogovor / Marko Pisani, deželni svetnik SSk

Eden izmed dolgoletnih upraviteljev na našem območju je tudi Marko Pisani, ki je bil podžupan in dve mandatni dobi župan v Občini Repentabor in nazadnje tudi deželni svetnik Slovenske skupnosti (SSk), saj je v lanskem letu nadomestil Igorja Gabrovca, ki je bil medtem izvoljen za župana Občine Devin Nabrežina. Pogovorila sva se o delovanju v deželnem svetu, našem območju, odprtih vprašanjih naše narodne skupnosti in prihajajočih deželnih volitvah.

Najprej vprašanje o tem, kako so potekali zadnji meseci v deželnem svetu?

Vstopil sem v deželni svet lani poleti, ko je bil na dnevnem redu poletni rebalans. Vroča tema so bili požari na Krasu, ki so nas v poletnih dneh hudo prizadeli. Takoj sem pripravil amandma, da bi se v poletnem proračunu dodala finančna sredstva za protipožarno delovanje in za posege po požaru. Dodal sem tudi priporočilo, da bi bilo prav se povezati s Slovenijo za skupen načrt pogozdovanja in protipožarnih akcij, ki bi bile učinkovite, ko bi se spet zgodilo kaj podobnega. To je bilo seveda zavrnjeno, ker je predlog izrekla opozicija. Moja želja je bila tudi, da bi pobliže spoznal različne realnosti celotnega našega območja. Obiskal sem društva od Milj do Trbiža, se srečal s slovenskimi upravitelji in predstavniki ter spoznal potrebe posameznih realnosti. Nekatera odprta vprašanja so seveda skupna, druga pa specifična za določeno področje.

Katere so najbolj pereče problematike?

Teh je še in še. Vidna dvojezičnost je še odprto vprašanje, in to povsod, predvsem pa v Benečiji. Tudi šolstvo je na vrhu spiska. Mislim, da moramo kot skupnost začeti resno razmišljati o novih prijemih in strategijah, saj se je fiziognomija naših šol popolnoma spremenila. Razmišljati moramo o tem,  kako na najboljši način ohraniti naš jezik in ga razvijati. Pomembna je prav beseda razvijati, saj nisem pristaš besede “obstati”. Našo skupnost je treba razvijati, nadgrajevati, da smo lahko zanimivi, tako za nas kot tudi za druge. Načinov je lahko več, npr. povezovanje z našo matično domovino in ustvarjanje odličnosti na vseh nivojih našega delovanja. Nekoč so društva črpala svojo bazo iz šole, zdaj pa bi morala le-ta priskočiti na pomoč šoli oz. nuditi popoldansko in večerno udejstvovanje, pri katerem se dodatno ali ključno utrjujejo jezik, narodnost in identiteta. Odprta vprašanja so tudi na kmetijskem področju, kjer so razne omejitve, ki kmetom preprečujejo, da bi opravljali svoje delo na normalen in učinkovit način. Tak primer je pomanjkanje načrtov za upravljanje Krasa; le-te čakamo že 20 let. Brez teh ni možno delati nobenega načrta. Na Krasu v Sloveniji so te omejitve že zdavnaj odpravili in tako pospešili tudi razvoj ozemlja.

Vprašanja na vseh področjih so tudi neposredno povezana z mladimi, ki zapuščajo naše kraje. Zato je treba ustvarjati pogoje, da ostanejo tu oz. da se vrnejo spet domov. Prav te kočljive teme se mora Dežela FJk resno lotiti. Marsikaj se lahko naredi na našem območju, ki bi lahko nudilo s turističnega in gospodarskega vidika ogromno priložnosti. Primer dobre prakse je bilo Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici, ki je prineslo sadove kar trem državam. Prav tako se na področju kulture obeta krasen izziv Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica, ki odpira res neverjetno število možnih scenarijev. Ob tem dogodku lahko pridemo do dodatnih finančnih sredstev ali pa tudi le izkoristimo priložnost, da se proaktivno vključimo v tok dogajanj, ki bodo na programu. Naša narodna skupnost ima priložnost biti protagonist v takem kontekstu. Bomo videli, če bomo temu kos.

Veliko je odprtih vprašanj in zato so bili zadnji meseci na Deželi kar intenzivni in raznoliki.

Kratka in intenzivna je bila tudi priprava na deželne volitve …

Tako je. Atipično je bilo že to, da je kampanja potekala že v zimskem času, zaradi tega pa je bilo tudi manj soočanja z ljudmi na odprtem, po ulicah in trgih. Velik dosežek za nas je bil že ta, da je levosredinski kandidat Massimo Moretuzzo. To je res izreden človek. Je mlad podjetnik, ki je bil že župan manjše občine, to se pravi, da je pozoren na lokalne in manjše realnosti. Povrhu vega je še pripadnik furlanske jezikovne skupnosti, zato ima velik občutek za večjezičnost in večkulturnost našega prostora. Naj spomnim, da sva v deželnem svetu vedno spregovorila vsak v svojem maternem jeziku.

Moretuzza podpira tudi stranka Slovenska skupnost. Ti si med drugim med kandidati …

Stranka SSk ima svoje kandidate v vseh volilnih okrožjih. Kandidati so pripadniki različnih generacij in delujejo na različnih področjih. Volilna kampanja je potekala v umirjenih tonih. Rad bi poudaril, da smo liste predstavili najprej v Benečiji, prav zato da bi pokazali, da smo povezovalni in da predstavnik SSk na Deželi FJk  predstavlja vse Slovence, ne le en del območja, kot se to dogaja pri nekaterih drugih strankah. To je tudi razlog, zaradi katerega bi bil velik poraz za slovensko narodno skupnost, če bi izgubili slovenskega predstavnika v deželnem svetu in posledično pomemben stik s celotnim deželnim območjem.

Kaj bi povedal o lastni kandidaturi?

Sam želim nuditi stranki izkušnje, ki sem jih pridobil kot upravitelj, najprej 15 let na Občini Repentabor potem še kot deželni svetnik. Nekdanji župani imamo tudi drugačen odnos v deželnem svetu, drugačen, oseben stik z ljudmi in območjem, saj se bolje zavedamo dela, ki je večkrat v ozadju in zahteva veliko truda. Ne pozabimo, da tudi male občine imajo velike probleme.

Na koncu še poziv …

Pojdimo na volišča! Ne razpršujmo slovenskih glasov in dajmo glas edini slovenski stranki.