Ob prisotnosti hrvaške skupnosti

V cerkvi sv. Lovrenca v Škednju so v nedeljo, 24. februarja, doživeli slavnostno bogoslužje. Potekala je namreč spominska prireditev ob 200-letnici rojstva tržaško-koprskega škofa Juraja Dobrile (1812–1882), ki je svoje življenje posvetil Primorju in slovanskim skupnostim v tem prostoru. Duhovnik in predsednik Duhovske zveze v Trstu Dušan Jakomin je za to priložnost povabil prof. Elvisa Orbanića, ravnatelja državnega arhiva v Pazinu.
Po sveti maši, ki je potekala v hrvaškem in slovenskem jeziku, je bilo predavanje o pomenu Dobrilovega dela za Slovence in slovenski del škofije. Prisotni so bili Ana Bedrina z urada za hrvaške izseljence v Puli in brata Murković, predstavnika hrvaške skupnosti v Trstu.
Jure (Juraj) Dobrila se je rodil pri Tinjanu 16. aprila 1812 v revni družini kot eden izmed sedmih otrok. Obiskoval je najprej frančiškanski samostan v Pazinu, prvič pa stopil v slovensko okolje v Gorici, kjer je študiral teologijo in filozofijo. Leta 1837 je bil posvečen v duhovnika v tržaški škofiji, po dveh letih kaplanske službe pa je odšel na študij v kolegij Sv. Avguština na Dunaj, kjer je doktoriral leta 1842. Takrat je prijateljeval s panslovansko mislijo hrvaškega škofa Josipa Juraja Strossmayerja. Po diplomi je služboval v župniji sv. Antona Novega v Trstu in bil leta 1849 imenovan za ravnatelja novega tržaškega semenišča. Leta 1854 je postal kanonik v stolni katedrali sv. Justa v Trstu, 12. oktobra 1857 pa je bil imenovan za poreško-puljskega škofa. Po smrti tržaškega škofa Legata je bil 25. maja 1875 imenovan za njegovega naslednika. Tako je med Slovenci deloval več kot 20 let. Umrl je leta 1882.
Bil je občutljiv za kruha potrebne ljudi, kot buditelj narodne zavesti je bil politično aktiven v poreškem parlamentu, kjer je zagovarjal slovensko prisotnost v Istri. V vlogi poslanca je bil glasen v dunajskem parlamentu (l. 1861). Urejal je koledar Istra, štirinajstdnevnik Naša sloga, podpiral ustanavljanje slovenskih društev in čitalnic. Pravili so mu kmečki škof (“il vescovo contadino”), ker je živel v tesnem stiku z narodom in mu konkretno pomagal, celo z deljenjem semen. Za Istrane je napisal poučno knjigo z naslovom Oče budi Tvoja volja, ki je izšla v Trstu l. 1854, do leta 1964 pa je doživela kar 17 ponatisov. Po njegovi smrti je izšel še Mladi Bogoljub.
S svojo božjo službo je skušal združiti tržaško, koprsko, poreško in puljsko škofijo, veliko je naredil na področju vzgoje in izobraževanja, zavzel se je za hrvaške in slovenske šole v Trstu ter za štipendije. Ob njegovem prihodu v Trst so Slovenci o njem pisali kot o “soncu in zori, ki napovedujeta krasen dan”, njegovo delo je odkrito pohvalil tudi Janez Bleiweis. V letu 1869/1870 se je udeležil prvega vatikanskega cerkvenega zbora, podpiral je ustanovitev Slovenske matice in društvo sv. Mohorja. Bil je velika osebnost, predstavnik in zagovornik vseh.
Od leta 2009 državni arhiv v Pazinu zbira gradivo o škofu Dobrili, čigar razstava bo v drugi polovici leta v Trstu in Kopru.
Jernej Šček

V Škednju poklon 200-letnici rojstva škofa Juraja Dobrile

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme