Uvodnik

Ob dnevu kulture

Piše: Jurij Paljk

Imenujemo ga dan kulture ali Prešernov dan, to je dan, ko se spomnimo na našega pesnika iz Vrbe, a tudi naše kulture, tu in zdaj. Imamo Prešernove proslave in tudi letos jo bomo imeli, osrednjo v Trstu, veliko drugih pa po vaških in mestnih slovenskih društvih. Nekateri povabljeni iz naše sredine bodo odšli na osrednjo slovensko Prešernovo proslavo v Cankarjev dom v Ljubljano, drugi jo bomo gledali v neposrednem prenosu. Gre za obred, ki se pri nas ponavlja vsako leto, in upajmo, da bo tako tudi v prihodnje. Da, upamo, da bo tako tudi v prihodnje, mogoče malce drugače, z novimi vsebinami in novimi govorci, a naj bo to dan kulture, Prešernov dan, naj bo to praznik najprej naše, slovenske kulture in nato praznik kulture nasploh. V Sloveniji je to državni praznik, pri nas je drugače, a vendar je to dan, ko se vedno znova spomnimo tako velikega slovenskega pesnika kot tudi dejstva, da je pri nas prav kultura tista, ki nas ohranja, skupaj z zavezanostjo slovenskemu jeziku in narodno pripadnostjo, če o slovenski narodni identiteti skorajda ne smeš več zapisati besede, da takoj ne bi bil označen za staromodnega nazadnjaka. Danes je drugačna družba, danes smo drugačni, drugačna je tudi identiteta, večplastna, to poslušamo do onemoglosti, kar je deloma tudi res, predvsem pa je res, da je naša razpršenost, razcefranost in nepovezanost tista, ki nas vse bolj označuje, se pravi, da nas ne označuje. Vse manj je tega, kar nas povezuje, nas veže in dela skupnost, narodno manjšino.
Upajmo, da ne bomo letos ponovno priča slovenskim gromovnikom na odru v Cankarjevem domu, ki bodo na državni Prešernovi proslavi spet pljuvali v krožnik, iz katerega jedo, kot se je to dogajalo zadnja leta, ker je to zares nedostojno, če pomislimo, da večina teh ljudi živi na račun slovenskih davkoplačevalcev, predvsem tistih, ki prejemajo tako nizke dohodke, da jih imamo upravičeno za socialno ogrožene, izkoriščane, zadnje na družbeni lestvici. Med temi gromovniki je ogromno zasmehovalcev in posmehovalcev, ki se delajo norca iz slovenske besede, slovenskih simbolov in slovenstva nasploh. Hvala Bogu, tega pri nas ni in prav je tako, da nam slovenska beseda še veliko pomeni, kultura tudi. Naj tako ostane! Bodimo srčni in srečni, predvsem pa široki, toplo človeški, kulturni!

05.02.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!