Ob 50-letnici ustanovitve župnije v Mačkoljah

Nova razmejitev našega prostora po drugi svetovni vojni je privedla tudi do določenih cerkvenopravnih sprememb, ki so se neposredno dotikale slovenskega življa v Bregu. Zgodilo se je, da se z območja starodavne in obširne župnije sv. Tomaža ap. v Ospu ločijo tri podružnice: Mačkolje s cerkvijo sv. Jerneja ap., Štramar s cerkvico sv. Ivana – Janeza Krstnika in Korošči s cerkvijo sv. Barbare. 25. julija 1963 je cerkvenopravno ustanovljena župnija sv. Jerneja ap., ki obsega vas Mačkolje z Ulico in zaselki Kažipot, Čukovec, Mont-Zlasti hrib ter novo šolsko poslopje. Dne 1. oktobra leta 1969 pa začenja župnija Mačkolje svoje polnopravno življenje, nekaj dni zatem začenja uradno službo prvega župnega upravitelja g. Franc Vončina, hkrati se poslovi dotedanji škofov delegat za Mačkolje dr. Stanko Janežič.
Tako se pričenja pripoved petdesetletne zgodovine Mačkoljanske župnije, ki jo je mačkoljanski pastoralni svet zaupal uredniškemu prizadevanju Ljube Smotlak in fotografski spretnosti Aljoše Novaka. Ob pomembnem zgodovinskem mejniku in hkrati jubileju je nastala lična in s fotografskim materialom bogata priložnostna brošura, ki je obenem na voljo tudi v digitalni obliki na župnijski spletni strani www. zupnija. mackolje. org.
Brošura se v nadaljevanju poglablja v vsestranske razsežnosti župnije. Lep je oris domačega Božjega hrama: “Potisnjena v skromen prostor med hišami sredi vasi stoji že 360 let, dograjena leta 1652, kakor priča v jerto nad vrati vklesana letnica, posvečena v čast sv. Rufa, 8. februarja 1658 po rokah tržaškega škofa A. Marencija”. Cerkev je služila kot podružnica osapske župnije cela tri stoletja: nekdanji zavetnik sv. Ruf je zašel v pozabo, v ospredje pa je stopil sv. Jernej. Majhnemu osrednjemu cerkvenemu poslopju stoji ob levi strani prizidana zakristija, ob desni strani spredaj pa se dviga visok, preko 150 let star zvonik s tremi zvonovi v linah. “Za pridobitev prostora v cerkvi sta bila leta 1950 odstranjena oba stranska oltarja. Nanju spominjata danes le obe stenski sliki – na levi strani sv. Katerina, na desni pa sv. Valentin”. Mačkoljani ljubosumno čuvajo starodavni zapis na oboku v prezbiteriju, ki pravi: Moja hiša je hiša molitve. Omembe vredni so še lesen misijonski križ novejše izdelave, na njem pa starodavna podoba Križanega, reliefne podobe križevega pota, delo akademskega kiparja Franceta Goršeta, lesen baročni pozlačen oltarni nastavek, umetniško delo neznanega rezbarja.
Versko življenje Mačkoljanov je bilo vselej tesno povezano z delom domačih duhovnikov. V brošuri je podčrtan lik domačina, duhovnika in pesnika dr. Ivana Tula, kateremu so sorojaki ob 50-letnici smrti (umrl je leta 1959) postavili spominsko obeležje na fasadi cerkve. Razdelek je posvečen tudi domačim redovnicam: to so pok. Suzana Krmec, ki je ob preobleki dobila ime s. Klara, in mlajše Silva Slavec, ki je prejela ime s. Dorina, Rozina Tul, postala je s. Maristela, in Amalija Štrajn, katere redovniško ime je s. Amabilis. Dragocen je tudi seznam duhovnikov, ki so v vseh povojnih letih do danes opravljali svoje dušnopastirsko delo v Mačkoljah. Od leta 1949 do 2013 se je zvrstilo kar 12 duhovnikov, ki so v veri utrjevali člane župnije Mačkolje: vzporedno so se trudili, da bi v tem kraju ohranjali slovensko narodno zavest in kulturo. Prvi duhovnik v Mačkoljah (sicer za krajše obdobje) je bil g. Dušan Jakomin, ki ga je kot škofovski delegat nasledil priljubljeni dr. Stanko Janežič (po g. Janežiču so namreč leta 2012 poimenovali zgornjo dvorano Mladinskega doma, ki mu domačini pravijo 'stara šola'). Med študijskim obdobjem v Rimu so g. Janežiča nadomeščali g. Albin Grmek, g. Abguštin Zlobec, dr. Miro Štalcer. Prvi župni upravitelj Mačkolj je bil g. Franc Vončina, letošnji zlatomašnik. Sledili so mu g. Žarko Škerlj, g. Ondrej Fraštja, pater frančiškan Rafael Slejko, tržaški duhovnik g. Maks Suard in salezijanec g. Aleksander – Sandi Osojnik. Sedaj vodi župnijo g. Metod Lampe, ki je ravno tako kot njegov predhodnik salezijanec.
Brošura se poglablja v bogato in dejavno mačkoljansko versko sredino. Bogata prizadevanja nekaterih vernikov v korist vseh župljanov in v slavo Božjo se kažejo tudi v naštevanju pobožnih srečanj in v seznamu organizacij, ki so v Mačkoljah delovale v drugi polovici 20. stoletja in dlje. Med temi je ključno vlogo odigralo Slovensko prosvetno društvo Mačkolje, ki je bilo pod nazivom Slovenska katoliška prosveta ustanovljeno v 60. letih prejšnjega stoletja. Bogata je tudi pevska in glasbena dejavnost v Mačkoljah. Ključno vlogo imata Mešani cerkveni pevski zbor in skupina mlajših pritrkovalcev, ki ob cerkvenih slovesnostih posredujejo sovaščanom praznične melodije. Mlajši pevci so se zbirali okrog OPZ in DePZ Slovenski šopek, v 80. letih je bila dejavna tudi Župnijska glasbena šola.
Sklepni razdelek brošure je namenjen grenki oceni sedanjega časa, ko je v vasi beležiti “malo rojstev in družinske vzgoje v krščanstvu”. Tudi narodna zavest se razblinja. “Ko se nas loteva malodušje ob misli na prihodnost, se priporočamo Božji pomoči in Marijinim priprošnjam, da ne bi ostali brezbrižni, če bi se morebiti skušala kdaj zapečatiti vrata naše male, stare, a vedno nam drage župnijske cerkve”.
IG

Bogata verska skupnost se razvija ob kleni narodni zavesti

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme