Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor
Trst / Znanstveni posvet v Peterlinovi dvorani
Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme organizirata Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev zanimiv znanstveni posvet, ki se bo začel v petek, 22. septembra 2023, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani v Trstu (Ulica Donizetti 3). Z Rapalsko pogodbo je bila leta 1920 določena meja med Kraljevino Italijo ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, in to na škodo primorskih Slovencev, ki so ostali pod italijansko oblastjo. Kakšnih pravic slovenske in hrvaške manjšine v Italiji pogodba sploh ni omenjala. Zadnji žebelj v krsto Slovencev v Italiji je kmalu zabil fašizem, ki je zelo hitro odstranjeval vse, kar je kakorkoli spominjalo na “tujerodce”, saj jih je nasilno spreminjal v Italijane in jim prepovedal govoriti v maternem jeziku. Tako je 1. oktobra 1923 italijanska vlada sprejela zakon o šolski reformi, imenovani tudi Gentilejeva šolska reforma. Šlo je za popolno preosnovo šolskega sistema, ki jo je podpisal filozof in pedagog prof. Giovanni Gentile (1875–1944), takratni prosvetni minister v vladi fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Reforma je med drugim predpisala, da se pouk v Italiji izvaja le v italijanskem jeziku, kar je pomenilo smrtno obsodbo za šole, ki so jih imeli Slovenci, Hrvati in nemško govoreči Južni Tirolci na območjih, ki jih je Italija pridobila po prvi svetovni vojni. S šolskim letom 1923/24 je bil manjšinski jezik odpravljen v prvih razredih osnovnih šol.
O tem bodo v petek predavali in razpravljali dr. Renato Podbersič (Prišli, da bi ostali: italijansko šolstvo na okupiranem ozemlju 1915–1917), ddr. Igor Grdina (Gentilejeva šolska reforma – filozofska, italijanska ali fašistična), Milena Černe (Gentilejeva šolska reforma in slovensko šolstvo na Primorskem), dr. Salvator Žitko (Odmev Gentilejeve reforme v Istri), dr. Matic Batič (Ideološka sporočilnost italijanskih šolskih stavb na Primorskem), Milan Pahor (Partizansko šolstvo na Primorskem 1943–1945, s poudarkom na Tržaškem), Erika Jazbar (Slovenska gimnazija pod Kapelo v Gorici 1944–1945), dr. Mira Cencič (Slovensko šolstvo na Primorskem v času Zavezniške vojaške uprave 1945–1947) in Ivo Jevnikar (Zavezniški protagonisti obnavljanja slovenskih šol zahodno od Morganove linije).
