Aktualno

Zgodbe o odhajanju, vračanju in povezovanju

Zgodbe o odhajanju, vračanju in povezovanju

LJUBLJANA / 18. vseslovensko srečanje v Državnem zboru

Na 18. vseslovenskem srečanju so se v veliki dvorani Državnega zbora, ki ima posebno simbolno vrednost za vse Slovence, 4. julija 2019 zbrali rojaki iz zamejstva in zdomstva. Letošnji shod je bil namenjen problematiki izseljevanja mladih iz Slovenije, na njem pa je bilo slišati zelo različne izkušnje, posege in mnenja rojakov iz matice, ki so živeli ali še živijo v tujini, oz. rojakov, ki živijo zunaj meja domovine; zgodbe o odhajanju in vračanju ter povezovanju z matično domovino. To je bila lepa priložnost, na kateri bi si lahko prisluhnili pripadniki treh Slovenij.
Po himni, ki jo je odpela koroška pevska skupina Dekleta Smrtnik, je voditeljica srečanja, podpredsednica komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Karla Urh povedala, da je letošnje srečanje potekalo ob obeležitvi 200-letnice smrti Valentina Vodnika.
Zaradi njegovega vsestranskega delovanja in poudarjanja slovenstva je bilo srečanje naslovljeno Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava …, pa vendar mladi odhajajo. Predsednik DZ mag. Dejan Židan je v svojem nagovoru med drugim povedal, da smo Slovenke in Slovenci kot narod preživeli in se razvijali tudi takrat, ko nismo imeli svojih institucij in vlad, imeli pa smo nekaj, kar nas definira: imeli smo, imamo in moramo imeti tudi v prihodnje ljubezen do svojega jezika, kulture in nekaj iznajdljivosti, včasih tudi več samozavesti in poguma. V tem trenutku na svetu obstaja sedem tisoč “aktivnih jezikov”. Strokovnjaki pravijo, da jih bo preživelo le pet odstotkov. Naš jezik zdaj ni pod vprašajem. Pravijo, da smo v skupini tistih 350, ki ga nacija še vedno ceni, uporablja in razvija. “Naroda ne definira genetski zapis, temveč predvsem spomin, jezik, kultura in zavedanje, da smo del skupnosti”. Danes nas ogrožajo globalizacija in internacionalizacija, pretirana uporaba tujk, je še dejal Židan. Malo je narodov, ki bi posvečali tolikšno skrb razvoju kulture in organizaciji kulturnih dogodkov kot v Sloveniji. Naša vključenost v EU in dejstvo, da mladi pridobivajo znanje v tujini, sta velika prednost, vendar moramo poskrbeti za to, da se tudi vrnejo v domovino. Nismo velik narod, zato se moramo tem bolj naučiti spoštovati svojo družbo, njene dosežke in uspehe.
Minister brez resorja Peter Jožef Česnik je izpostavil težko in bridko življenjsko pot, ki jo je imel tako on kot večina Slovencev v tujini. Vse sta združevala slovenska kultura in jezik, ki se je ohranjal in ostal živ. Prav v parlamentu se sprejemajo slovenski zakoni, vendar je še preveč upravnih ovir, ki preprečujejo, da bi se Slovenci bolj odločali za vrnitev v domovino. “Slovenskim lastovkam”, ki se vračajo, je izrazil iskreno dobrodošlico.
Karla Urh je poudarila, da prihodnost vsake države in naroda temelji na mladih. Trdna tla, na katerih ti mladi stojijo, pa moramo graditi skupaj različne generacije z dialogom, prek medgeneracijskega povezovanja in oblikovanja sinergij. Pomembno je si izmenjavati izkušnje, poglede in mnenja ter skupaj oblikovati usmeritve za perspektivnejšo prihodnost prihajajočih rodov. Izrazila je upanje, da bi z razpravo v DZ “zasejali seme optimizma in željo po spremembah in sodelovanju, po soustvarjanju naše skupne prihodnosti in morda tudi obudili željo po vračanju v Slovenijo”. V globalno povezanem svetu toka preseljevanja ne moremo ustaviti, “na nas pa je odgovornost, da ob tem medkulturnem srečevanju poskrbimo za ohranitev in krepitev slovenske besede, kulture ter narodne zavesti”.
Preko videoposnetka je zbrane v parlamentu nagovorila dosedanja predsednica Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, odsotna zaradi izvolitve v Evropski parlament. “Znanje je eden temeljnih pogojev za napredek naroda”, je poudarila in izrazila prepričanje, da Vodnikovi verzi veljajo tudi za današnji rod Slovencev. Pridobivanje izkušenj je vedno dobrodošlo, vendar je izguba mladih prehud udarec za Slovenijo, ki se srečuje z demografskim izzivi. Zato si želimo stvarno politiko in da bi čim več Slovencev našlo priložnost za delo doma.
Kot uvodni razpravljalci so v jutranjem delu vseslovenskega srečanja letos nastopile štiri zelo različne osebnosti: ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, raziskovalec in soustanovitelj fundacije ASEF dr. Jure Leskovec, parlamentarna asistentka v Evropskem parlamentu mag. Nežka Figelj, doma z Oslavja pri Gorici, in sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu doc. dr. Dejan Valentinčič.
Jaklič je v prispevku Čez sedem dolgih let (toliko traja “dober doktorat na vrhunski svetovni univerzi”) povedal, da je v tujini živel 18 let. Prvo misel je naslovil rojakom, ki živijo v tujini: povedal jim je, da domovina pomeni sprejetje, “približno tako, kot mama ali oče sprejme svojega otroka”. Brezpogojno sprejetje je osnovna pravica in dolžnost domovine. Ker z domovino upravljajo ljudje, stvari v praksi niso idealne. In vendar ima vsak Slovenec vso pravico zahtevati svoje mesto v domovini. Drugi sklop misli je sodnik naslovil tistim, ki domovino upravljajo: ustava zagotavlja enako spoštovanje vsakega državljana. Tisti, ki upravljajo domovino, naj s Slovenci v tujini ravnajo “kot z ranljivo skupino”, saj ti nimajo vseh možnosti, ki jih imajo državljani. Zato je tu na mestu t. i. pozitivna diskriminacija. Potrebni so “intenzivni in veliki koraki”, da se uresniči popolno sprejetje s strani domovine, in to na pošten način. Upravljalce z domovino je pozval, naj bodo pri izpolnjevanju svojih dolžnosti kar se da učinkoviti. Načinov je veliko, kot dobro vedo rojaki, ki so bili v tujini, zato “vključite nas v ta proces”, je dejal Jaklič. Lepo bi bilo, ko bi domovina imela več posluha za sistematično izobraževanje mladih glav na vrhunskih svetovnih univerzah. V desetih letih bi imeli na pomembnih področjih lepo število strokovnjakov “na ključnih področjih, ki bi državo pripeljali daleč naprej”. Tretji sklop misli je Jaklič namenil zbranim v parlamentu: “Ko se boste vračali in vas bomo sprejemali, je treba pozabiti na delitev naši/vaši”, vsaj kar se tiče upravljanja z javnimi zadevami. “Počasi, korak za korakom, bomo uspeli”. V naravi človeške družbe je, da je pluralna.
Leskovec, ki je pred petimi leti ustanovil Ameriško-slovensko izobraževalno fundacijo ASEF ter si veliko prizadeva za izobraževanje ter pretok znanja med Slovenci doma in po svetu, je podal svoje razmišljanje Spodbujanje kroženja možganov z vidika mladega Slovenca, ki je šel v Ameriko po nova znanja in potem zaživel v Kaliforniji. ASEF si prizadeva širiti in razvijati možnosti izobraževanja Slovencem, jih povezovati po vsem svetu in tako razširjati meje Slovenije, je dejal. Pomembno je se zavedati problema mladih, ki odhajajo, in si prizadevati za njegovo rešitev. Mladi bodo vselej odhajali po novih priložnostih in ne bi bilo prav, da bi jim to skušali preprečiti. Pomembno pa je, da za njimi ne izgubimo sledi ter si prizadevamo, da bodo navezavani na domovino in da bodo z njo ohranjali stike. Slovenci ne živijo le znotraj meja Slovenije, temveč tudi za mejo in po svetu. Ti se niso odpovedali Sloveniji, ampak so še naprej Slovenci. “To niso karieristi, verski fanatiki, politični nasprotniki, ampak so predvsem Slovenci, ki imajo radi Slovenijo, v katero bi se prenekateri radi vrnili”. V preteklosti so šli ekonomski emigranti s trebuhom za kruhom in so z nove celine težko ohranjali stik s celino. V zadnjih letih se je svet zelo spremenil, razdalje so veliko manjše, v vsakem trenutku lahko stopimo v stik s komerkoli kjerkoli po svetu. Veliko lažje je ohranjati stike s Slovenci po svetu. Hkrati se je povečalo število Slovencev, ki gredo v svet za novimi priložnostmi, ki jih v Sloveniji ni moč najti. Velik del mladih Slovencev išče v tujini nova znanja. Leta 2017 se je izselilo skoraj 10 tisoč državljanov Slovenije, hkrati se je v Slovenijo priselilo približno enako število tujcev. Na leto se v Sloveniji rodi približno 20 tisoč otrok, torej Slovenija vsako leto izgubi skoraj polovico generacije. Skrb vzbujajoče je, da ima med odseljenimi 36 % visokošolsko izobrazbo, medtem ko jih ima tak nivo izobrazbe med priseljenimi samo 12 %. Izseljujejo se izobraženi Slovenci, priseljujejo pa veliko manj izobraženi tujci. Ključno je zato vprašanje, kako v “malem svetu” izkoristiti potencial, ki je v vseh Slovencih, kjerkoli na svetu že smo, kako povezati in graditi mostove med Slovenci doma in po svetu. S tem ciljem je nastala dobrodelna, neprofitna organizacija ASEF. Slovenci doma in po svetu potrebujemo skupnosti in strateško pomembne organizacije, ki nas povezujejo. Slovenska zemlja je zdrava, “žal pa to še ni dovolj, da bi se mladi vračali”. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
DD

11.07.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!