O Vodniku, kuharicah in mandeljnovi torti

Izteka se leto, ki so ga po razsvetljencu Valentinu Vodniku poimenovali Vodnikovo (ob dvestoletnici njegove in Zoisove smrti leta 1819). Njegovo delovanje v času slovenskega narodnega preroda je zajemalo širok spekter področij od didaktično prosvetiteljskega do časnikarskega in jezikoslovno literarnega. Leposlovna dejavnost je bila tedaj še v povojih, zato je izid Vodnikove zbirke Pesme za pokušino (1806) predstavljal nekakšno odskočno desko za razvoj slovenskega posvetnega pesništva.
V času dolgoletnega poučevanja na višji šoli sem pri pouku poglabljala različne vidike Vodnikovega dela. Tako sem se vživela v pedagoško vlogo, da sem z dobršno mero optimizma, ki so ga (bili) mladostniki in mladostnice bodisi zaradi osebnih iskanj kot tudi zaradi ožjega in širšega družbenega konteksta potrebni, poudarjala pomen budnic Dramilo, Vršac, Zadovoljni Kranjec in drugih. Z memoriranjem mladi niso imeli težav. Po poglobljeni analizi motivov, pomena in sporočilnosti pesniškega besedila (kasneje tudi Prešernovih Gazel, Jenkovih Obrazov in latinskih pesnikov) so bili pripravljeni na vaje iz pomnjenja verzov, ki so si jih izbrali sami. Ko sem jih veliko let kasneje srečevala, se je tako zgodilo, da mi je kdo na cesti ponosno kar stresel iz rokava začetne verze Vergilijeve prve Ekloge. Ob tem je ugotavljal, kako koristno in prijetno (utile et dulce) je osvežiti lepe verze in spomine na višješolska leta.
Mnogokrat je med klopmi zazvenel ritem alpske poskočnice z deklamiranjem Dramila. Živ(ahn)ost pouka se je v naslednjih urah stopnjevala ob obravnavi Vodnikovih didaktično poučnih priročnikov in slovnic. Ob knjigah Babištvo (1818) in Kuharske bukve (1799) je bilo laže spregovoriti o zvrstnosti slovenskega jezika, pomenu knjižne slovenščine in znanstvenem, poljudnem, časnikarskem, praktično sporazumevalnem jeziku. Sledila je domača naloga: Prinesite kako slovensko kuharsko knjigo in izpišite recept priljubljene slaščice.
Kaj vse so dijakinje in dijaki prinesli v šolo! Marsikdo se je moral pošteno potruditi, da je v narodnostno mešani družini, kjer se je govorilo pretežno italijansko, izbrskal slovensko kuharico. Drugi so v kuharski knjigi našli izvirne ročno zapisane recepte, denimo tort, potic in krofov (šolska obravnava je marsikdaj sovpadala s pustnim časom). Še najbolj sem se razveselila ene prvih izdaj legendarne Slovenske kuharice Felicite Kalinšek, ki jo je doma izbrskal dijak in zaradi odkritja pravega knjižnega bisera doživel pohvalo.
Iz Kuharskih bukev (faksimilirane izdaje Mladinske knjige 1999) sem fotokopirala nekaj strani: iz predgovora odstavke o rabi slovenskih kuharskih izrazov in o zdravi kuhinji (sledil je pogovor na to temo), pa še recept mandeljnove torte. Kot dodatna popestritev je zvenelo vabilo, naj dijaki doma poskusijo pripraviti torto, in če jim uspe, naj jo prinesejo pokusit v šolo.
Tudi sama sem doma večkrat spekla posodobljeno varianto, ki se navdihuje pri prirejenem receptu iz Kuharskih bukev, le da sem jo pripravila s pomočjo električnega stepalnika in ščepcem pecilnega praška. Njena posebnost je, da med sestavinami ni moke, zato je primerna tudi za alergike na gluten.
Mandeljnova torta
Sestavine: 40 dag zmletih mandeljnov, 20 dag sladkorja, 5 jajc, nastrgana lupinica neškropljene limone, žlička pecilnega praška.
Stepemo pet beljakov s petimi žlicami vode, počasi dodajamo rumenjake, nazadnje pa zelo rahlo mešanico zmletih mandeljnov in sladkorja s ščepcem praška ter limonino lupinico. Zmes stresemo v z maslom namazan in moko potresen pekač (26 cm premera) in pečemo pri 180 ºC od 25 do 30 minut.
Če torto ponudite po prazničnem božičnem obedu namesto potice, jo lahko okrasite s sladko smetano. V originalnem receptu je več jajc, sestavine pa Vodnik navaja v librah (pol libre presejanega sladkorja, eno libro mandeljnov itd.)
V različnih šolskih letih je sledilo kar nekaj uspešnih in kak neuspešen poskus peke. Spomnim se dveh dijakov, ki sta obljubila, da bosta doma spekla torto. Prvič se jima je podvig ponesrečil, drugič – bilo je za osmi marec – pa sta dekletom in profesorici pripravila sladko presenečenje. Kasneje sem sicer zvedela, da je torto pravzaprav spekla nona enega od njiju. Sta se pa delala zelo važna!
Odlično mandeljnovo torto je pred kakimi desetimi leti spekla podjetna Mija, ki je nato med odmorom tortine rezine ponujala kolegicam in dijakom klasične vzporednice. Aktualiziran in s stvarnostjo povezan sladki pouk slovenščine! Najslajši pa je zame spomin na mandeljnovo torto, s katero sem z zakusko ob upokojitvi sklenila svojo profesorsko pot.
Za literarne sladokusce
Pri Celjski Mohorjevi družbi so leta 2011 izšle (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

Piše: Majda Artač Sturman / Žar božičnih praznikov

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme