Goriška

O taboriščnikih, ki so pokazali najžlahtnejše, kar slovenski narod premore

O taboriščnikih, ki so pokazali najžlahtnejše, kar slovenski narod premore

Gorica, KCLB / Poletna Srečanja pod lipami: dr. Helena Jaklitsch

Helena Jaklitsch je zgodovinarka in sociologinja. Rodila se je v Novem mestu v kočevarsko-slovenski družini, leta 2016 pa je na oddelku za zgodovino Filozofske fakutete Univerze v Ljubljani doktorirala s temo Slovensko begunsko šolstvo v taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1950. Iz njene doktorske disertacije je nastala knjiga Slovenski begunci v taboriščih v Italiji 1945-1950, ki sta jo avtorica in dr. Renato Podbersič predstavila v goriškem kulturnem hramu v četrtek, 8. avgusta, na poletnem Srečanju pod lipami. Večer sta priredila Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič v sodelovanju z Rafaelovo družbo.

Jaklitscheva je Dolenjka in Novomeščanka, po očetovi strani Kočevarka – od tu tudi njen nekoliko nenavadno zapisani priimek. Na četrtkovem večeru je navdušeno spregovorila o usodi Kočevarjev – nekdanje nemško govoreče skupnosti, ki je živela na nemškem jezikovnem otoku, katerega središče je bilo mesto Kočevje. Svoj jezik, kočevarščino, so ohranjali več kot 600 let, od naselitve okoli leta 1330 vse do izselitve 1941, danes pa ga na Kočevskem in po svetu govori le še nekaj ljudi. V svoji zajetni študiji o slovenskih beguncih se je avtorica osredotočila na življenje, bogato šolsko, kulturno, publicistično, versko in družbeno dogajanje v italijanskih taboriščih v Monigu, Forliju, Serviglianu, Senigaliji, Barletti in drugih krajih, ki so sprejeli okoli pet tisoč slovenskih političnih emigrantov po letu 1945. Pri svojem raziskovanju se je posluževala bogate palete zgodovinskih virov, privatnih arhivov, pisem in dnevnikov Slovencev v Argentini – “to je zapuščina, ki se ne sme uničiti”, arhiva Zedinjene Slovenije v Argentini in arhiva UNRRE (organizacije, ki je skrbela za ta taborišča in delovala pod okriljem OZN), ki je v Ameriki, v New Yorku.

Helena Jaklitsch nam je pripovedovala, kako so slovenski begunci skušali v taboriščih ustvarjati domačnost, podobo slovenskih vasi – “urejali so si vrtičke, na okna so postavljali vaze z rožmarinom in nageljni”. “Ti ljudje nikoli niso izgubili vere, nikoli niso obupali. Hoteli so pokazati najžlahtnejše, kar slovenski narod premore”, njihove zgodbe so neverjetne, zato je pomembno, da ne tonejo v pozabo!

Več v tiskani izdaji

Kat

09.08.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Za slovenski glas

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!