O stanju in ohranjanju voda na Krasu

Repen / Posvet z naslovom Voda za mir

Svetovni in krajevni pomen vodnih virov je bil v središču pozornosti posveta z naslovom Voda za mir, ki je v petek, 22. marca, potekal v prostorih restavracije Križman v Repnu. Na srečanju so strokovnjaki in krajevni upravitelji vzeli v pretres “zdravstveno stanje” vodnih virov, morja in okolja na Tržaškem in v čezmejnem prostoru.

S posvetom, ki ga je priredila skupina Ermada Flavio Vidonis v sodelovanju z Občino Repentabor in zadrugo Naš Kras, so organizatorji obeležili svetovni dan voda. Na srečanju je kot organizator zanimivega in koristnega srečanja spregovoril Massimo Romita. Udeležencem je dobrodošlico izrekla županja Tanja Kosmina.

Tako predavatelji kot gostje so izpostavili važnost trajnostnega ravnanja z vodnimi viri. Slednje daje številne koristi tako posameznikom kot skupnostim. Ob svetovnem dnevu voda mednarodne organizacije izpostavljajo, da sta blaginja in mir v svetu odvisna od vode. Kjer ta primanjkuje ali je onesnažena in se ljudje borijo za dostop do nje, prihaja do konfliktov. S sodelovanjem na področju vode lahko mnogi prispevajo k stabilizaciji svetovnih razmer.

Ker voda ne pozna meja, kar še predvsem velja za Kras, kjer voda teče v podzemlju, so na srečanju obravnavali tudi pomen varstva čezmejnih vodnih virov. S tem v zvezi je deželni svetnik SSk Marko Pisani v svojem nagovoru med drugim spomnil, da je o kooperaciji z vodnimi viri beseda tekla tudi na jutranjem bilateralnem srečanju FJK – Slovenija, ki je potekalo v Trstu. 

Veliko pozornost je posvet namenil orisu pomena Kraškega vodovoda (KV). Fredi Lucchesi je podčrtal “izredno kakovost” vode, ki jo KV dobavlja gospodinjstvom in podjetjem. Med vsemi vodovodnimi podjetji v Italiji zaseda voda KV po kakovosti 3. ali 4. mesto, kar predstavlja zelo velik dosežek. Tudi glede izgube vode na vodovodnem omrežju dosega KV z 22 % zelo dober rezultat. V povprečju se namreč v državi izguba vode na omrežjih giblje med 40 in 50 %. Razvojna vizija KV je skladna s prizadevanji za ohranitev značilnosti in z razvojnim potencialom Krasa. Lucchesi je spomnil, da bi radi pri KV izdelali sistem zbiranja deževnice za rabo v kmetijske namene. Majhnost KV, “ki je v ponos trem kraškim občinam, ki ga upravljamo”, je kot učinkovito prednost pri nudenju storitev prebivalstvu izpostavil devinsko-nabrežinski župan Igor Gabrovec.

Giovanni Piccoli je v imenu družbe Acegas Aps Amga obrazložil, da je voda, ki priteka v domove, “zelo dobra in čista”, ker jo črpajo kar 140 metrov pod zemeljskim površjem. V Štivanu jo nato še dodatno očistijo. V naši deželi bodo zmanjšali izgube na vodovodnih omrežjih, saj načrt za okrevanje in odpornost namenja 37 milijonov evrov za vzdrževanje vodovodnih cevi v FJK.

Drugi del posveta je vzel v pretres vprašanja varstva Krasa. Furio Finocchiaro (Deželna jamarska zveza) je spomnil, da se je speleologija na Krasu in v svetu razvila, ker so na pretežno sušnih območjih iskali vodne vire. Kar se tiče varstva Krasa, je bilo storjenih precej korakov naprej, vendar je potrebna stalna pozornost in čezmejno sodelovanje tudi glede preventive. Če bi se denimo na državni cesti št. 55 pri Doberdobu prevrnil tovornjak s strupeno snovjo, bi se v enem dnevu okužila voda v črpališču Klariči, je opozoril predavatelj.

O razmerah v Tržaškem zalivu je na srečanju poročal direktor miramarskega rezervata Maurizio Spoto. Zaradi vse manjšega dotoka sladke vode je morje v našem zalivu čedalje bolj slano. Ribe in drugi organizmi torej nimajo na razpolago dovolj hranilnih snovi, tudi klapavice ne dosegajo zadovoljive velikosti za prodajo na trgu. Ker je burja pozimi vse manj prisotna in šibka, hranilne snovi ne pridejo z morskih globin na površje. Zaradi tega se Tržaški zaliv spreminja: v njem je čedalje manj rib in vse več jat meduz.

Pri obravnavi z zaščito okolja povezanimi vprašanji so predavatelji izpostavili važnost izobraževanja mladih generacij. Srečanje je nudilo tudi priložnost za primerjavo. Danes imamo vsi nekako za samoumevno, da nam voda doma priteka neposredno iz pipe, še pred kakim desetletjem pa ni bilo tako. Na ta pomenljivi detajl iz polpreteklega življenja na Krasu je na večernem odprtju fotografske razstave opozoril predsednik zadruge Naš Kras Edi Kraus: “Tudi zadnja stanovalka Kraške hiše v Repnu je še leta 1968 vodo nosila v hišo s škafom.”