Dežela FJk

O slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945

O slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945

V Društvu slovenskih izobražencev razstava Rafaelove družbe

Rafaelova družba, ki že 110 let skrbi za slovenske izseljence in zdomce, organizira seminarje, prireja Višarske dneve mladih, že dve leti s šestimi različnimi razstavami potuje po Sloveniji, v zamejstvu in po svetu ter je izdala fotografsko monografijo Cvetoči klas pelina, je postavila razstavo arhivskih fotografij o slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945 v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Razstavo je na rednem ponedeljkovem večeru predstavila Ana Gregorič, ki je tudi pozdravila v imenu direktorja Lenarta Riharja: “Pomembno je, da ohranimo spomin, na kar je bilo in še živi; to je čudež z rahlo grenkim priokusom”.
Glavni del večera je s pozitivnim čustvenim zanosom oblikovala dr. Helena Jaklitsch. Osvetlila je fenomen slovenskih beguncev, ki so si v Argentini, svoji novi domovini, uredili tako šolstvo, ki je znalo ohraniti visoko znanje materinščine še v drugi in tretji generaciji.
Zgodba se začne maja 1945, ko postane jasno, da bo v Sloveniji zmagala komunistična partija, in se, da bi se izognili maščevalnemu obračunavanju, ljudje odločijo, da bodo zapustili Slovenijo za dva do tri tedne. Večina zapusti svoj dom peš, z nahrbtnikom na ramenih. Ta pot je izredno naporna preizkušnja, za njimi že poteka obstreljevanje partizanov. Predor skozi Ljubelj je bil takrat še v izgradnji, brez luči in brez asfalta. Mnogi se spominjajo občutka groze. Ko prispejo na vetrinsko polje, si 32 tisoč ljudi, od katerih je bilo 20 tisoč Slovencev, uredi zasilno bivališče. Kot je večkrat poudarila predavateljica, je takrat odhajala slovenska intelektualna, politična, kulturna in prosvetna elita, z njo pa tudi slovenska domobranska vojska. Istočasno pride do tragične zgodbe: Angleži z zvijačo vrnejo 12 tisoč domobrancev v Jugoslavijo – v koncentracijska taborišča in smrt – v zameno za odhod partizanov iz Koroške.
A Slovenci se ne predajo malodušju, temveč pišejo neverjetno zgodbo o uspehu: v nekaj dneh ustanovijo ljudsko šolo, slovensko begunsko gimnazijo in vrtec, ker želijo omogočiti mladini ustrezno izobrazbo. Pouk so imeli vsak dan na travniku, brez učbenikov in knjig, a z veliko zagnanostjo. Vzporedno začnejo tudi neformalno izobraževanje, ustanovijo pevski zbor, ki šteje 130 pevcev, začnejo izdajati časopis. Angleške oblasti se v roku nekaj mesecev odločijo, da bodo taborišče zaprle zaradi slabih higienskih razmer, nevarnosti epidemij in primanjkovanja hrane. Slovence so poslali v taborišča v Peggetz pri Lienzu, v Špital ob Dravi, Št. Vid na Glini in Liechtenstein pri Judenburgu.
Dr. Jaklitsch je spregovorila tudi o beguncih v Italiji, čeprav so slovenska taborišča v Italiji nepoznana. Glavnino so poslali v Monigo, nato v Servegliano in Senigallio, Eboli, Trani in po celi Italiji. Pobudnik ustanovitve slovenske šole v Monigu je bil Jože Peterlin, prosvetni referent, ki je okrog sebe zbral še Martina Jevnikarja, Ivana Prijatelja in Vinka Beličiča. Dr. Srečko Baraga pa je prevzel vodstvo gimnazije v Monigu.
Slovenska begunska gimnazija v Avstriji je bila zelo resna, profesorji so bili strogi in izredno zahtevni. Ker niso imeli učbenikov, so jih sami napisali. Imeli so ogromno predmetov, poudarek pa je bil na jezikih. Marko Bajuk je celo dosegel od angleških oblasti, da so priznali dijakom maturo in so se lahko nato vpisali na graško in druge evropske univerze.
Slovenski begunci so v štirih letih hudega taboriščnega življenja črpali moč iz vere, ki jim je bila v veliko oporo. Bili so globoko verni katoličani, ki so vse pobožnosti opravljali tudi v taborišču – organizirali so romanja na Gosposvetsko polje in duhovne vaje. Dr. Helena Jaklitsch je svoj poseg končala z mislijo, da smo lahko zelo ponosni na slovensko begunsko skupnost v Avstriji in Italiji, ki bi si zaslužila mesto v zgodovinskih učbenikih.
Metka Šinigoj

17.11.2016

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!