O rajonih, občini, deželi in … Slovencih

Piše: Matevž Čotar

Pogovor / Pavel Vidoni, predsednik Zahodnokraškega rajonskega sveta

Pavel Vidoni je prisoten na marsikaterem področju, saj aktivno sodeluje tako na politični in družbeni kot tudi na športni sceni. Pri srcu mu je domači Kras, za katerega skrbi predvsem kot predsednik Zahodnokraškega rajonskega sveta. Pozoren je na potrebe domačinov in na pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji. O tem in še o marsičem sva se pogovorila ob skodelici kave.

Minilo je leto in pol od volitev … Kaj se je zgodilo na lokalni ravni in katere so pereče točke?

Pereče točke so vedno tiste, ki zanimajo ljudi. Predvsem na lokalni ravni, v tem primeru na Krasu, je treba biti pozorni na potrebe domačinov. Infrastrukture so skoraj vedno na prvem mestu. To se pravi ceste, parkirišča, promet, prevozi, ne nazadnje učinkovita javna dela, ki bi skupnosti pomagala bolje živeti. Pogoj za vse to so odnosi z občino oz. občinsko upravo, ki so že leta nezadovoljivi. Pogovarjati in pogajati se na občinski ravni je zelo težko, premalo posluha je v zaledju mesta in za rajonske svetnike, ki pa imajo bistveno povezovalno vlogo na lokalni ravni in so prava vez med določenim okrožjem in občino. Tega se občinska uprava še vedno ne zaveda. Predvsem zahodnokraški rajon občino manj zanima, mislim zato, ker so tu volivci desničarskih strank redki in ker se Občina Trst zgodovinsko zanima za središče in zanemarja okolico.

Vsekakor sem se pred mesecem srečal z županom, pogovarjali smo se prav o praktičnih zadevah, kot npr. o rešitvi oz. ureditvi parkirišča tako na Kontovelu kot v Križu. Našli smo tudi tri primerna mesta, kjer bi se lahko to uredilo, zdaj pa je delo v rokah tehnikov in upam, da bo v kratkem prišlo do rešitve, kajti predvsem v Križu nimamo primernega parkirnega prostora za domačine in obiskovalce. Domačini so v skrbeh in tudi vznemirjeni zaradi stanja cest, ki so predvsem v vaseh v slabem stanju. Tudi o tem sem se pogovoril z županom in upam, da bodo obljube postale tudi konkretna dejanja. Kot rečeno, domačine zanimajo praktične zadeve, nič nemogočega, le konkretna dejanja in posegi za mirno, varno in dostojno vsakdanje življenje.

Kaj pa žičnica?

Zelo smo skeptični in pravzaprav nasprotujemo projektu žičnice, saj ne vidimo v tem nobenega smisla. Morali bi popravljati obstoječe infrastrukture, ne pa dodajati nove orjaške projekte, ki bodo gotovo veliko breme v prihodnosti. Z resolucijami skušamo doseči preureditev Furlanske ceste, ki je zelo nevarna, saj bi potrebovala številne posege in jo ogrožajo vsadi. Tudi naš ljubi openski tramvaj je že vrsto let ustavljen in je med simboli mesta Trst … A ne bi ga spet primerno usposobili? Da ne omenim okoljske škode, ki bi jo naredila žičnica, saj bi silila tudi skozi zelene površine, ki spadajo v mrežo Natura 2000; uničenje le-teh bi bila prava naravna škoda.

Je sploh še možnost, da bi projekt ukinili?

Gibanje proti žičnici je močno, odpor domačinov in občanov tudi. Mislim, da do zadnjega trenutka lahko upamo, da se bo vse to preprečilo. Najbolj me zbada, da ni bilo posluha in da občina ni vprašala za mnenje občanov; tudi zdaj, ko je naletela na velik odpor, trmasto vztraja. Tak projekt je za mesto Trst nepotreben.

Kako so odnosi znotraj rajona? Kako pa med posameznimi rajoni?

Odnosi so v glavnem dobri, produktivni in človeški. To tudi s predstavniki desnih strank. V našem rajonu imamo npr. tri predstavnike le-teh. Eden je bil sicer prisoten le na enem sestanku in potem ga nismo več videli, drugi je prisoten in aktiven, a živi v mestu in je zato oddaljen od naših dinamik. Potem imamo še rajonsko svetovalko, ki je domačinka in zato redno soudeležena pri vprašanjih in aktivno sodelujoča. Delo in odnosi so v rajonu kar dobri in spodbudni.

Stike imamo predvsem z vzhodnokraškim rajonom. Take stike med rajoni bi bilo treba še okrepiti, ker imamo več skupnih odprtih vprašanj, za katera bi lahko dobili konkretno in skupno strategijo. Naj omenim predvsem odprto in kočljivo vprašanje pomanjkanja slovenskih jasli. Osebno pa lahko povem, da imam stalne stike z vsemi somišljeniki, ki so bili izvoljeni v drugih rajonih, in sem seveda pripravljen na pogovor z vsemi. 

Govorila sva o rajonih in občini, kaj pa bi povedal o deželi?

Deželne volitve so za vogalom, te so prav gotovo pomemben izziv za našo narodno skupnost. Slovenci smo bili v deželni upravi vedno zastopani in tako mora tudi ostati. Izpada iz deželne realnosti si ne smemo privoščiti. Dežela FJK ima poseben statut in avtonomijo prav zaradi zgodovinskih narodnih skupnosti znotraj le-te. To je tudi pravo bogastvo za naše območje, za katerega skrbimo na več koncih dežele tudi mi Slovenci. Stranka Slovenska skupnost ima glede na politično sceno tudi največ možnosti za izvolitev svojega predstavnika, zato pozivam vse, da gredo na volišča in da ne zavržejo glasa, ki bi lahko bil za našo skupnost bistvenega pomena. Liste za deželne volitve so v pripravi in sam sem stranki SSk dal tudi svojo razpoložljivost za kandidaturo in za tiste vrednote in cilje, ki so zapisani v strankarskem statutu.

Preberi tudi

Ženska v Prešernovi poeziji

Tržaška

Besede ne ubogajo več

Tržaška

Camihawke začarala publiko

Tržaška

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme