O prihodnosti slovenskih višjih šol na Goriškem

“Odločitev, da se s tem dopisom pojaviva v javnosti, je rezultat več razgovorov in srečanj o slovenskih višjih šolah na Goriškem. Najino razmišljanje ni kritično do nikogar, temveč si zastavlja kot cilj dobrobit in prihodnost naših šol oziroma njihovih neposrednih koristnikov, to je deklet in fantov ter njihovih družin, ki od šole pričakujejo dvoje: primerno izobrazbo za vstop v svet dela ali za nadaljevanje študija in ohranitev slovenskih korenin s poznavanjem slovenskega jezika, zgodovine in kulture.

Mi kot starši in naši otroci smo del slovenske šole in si od učnega in neučnega osebja pričakujemo čim večjo strokovnost in zavzetost pri posredovanju znanja. Zavedava pa se, da je to težko uresničljivo, če šola ne razpolaga s popolnim učnim in neučnim kadrom. Pri tem imava najprej v mislih odprto vprašanje dveh ravnateljskih mest, od katerih je bilo eno krito z regenco, sedaj pa bosta oba šolska pola ostala brez ravnatelja. Rešitev, da vsakega od dveh šolskih polov prevzameta ravnatelja oziroma ravnateljici, ki že vodita po eno ravnateljstvo, je sicer možna, a dovolite nama, da izraziva svoje mnenje, in sicer, da taka rešitev ni najprimernejša za razvoj slovenskega višjega šolstva na Goriškem. To je lahko le začasna oziroma kratkoročna rešitev, ne pa stanje, ki bo trajalo v nedogled. Obenem potrjujeva, kar je v prejšnjih dneh že izjavila sama ravnateljica Mihaela Pirih, in sicer, da se slovenske šole na Goriškem soočajo s pomanjkanjem habilitiranih profesorjev. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je za slovenske šole na Goriškem še vedno odprto vprašanje mest glavnega tajnika, kar ovira ustrezno delovanje uradov. Primerno bi bilo, da bi ministrstvo čimprej poskrbelo za redne razpise, še posebej za ravnatelje in glavne tajnike kot tudi za habilitacije profesorjev.

Še enkrat poudarjava, da te najine besede ne kritizirajo ne šolskega osebja ne posameznikov, temveč so izraz zaskrbljenosti nad organizacijskim stanjem na slovenskih višjih šolah v Gorici. Zaradi tega je potrebno nujno ukrepanje Deželnega šolskega urada, pristojnega deželnega odborništva in ministrstva. Ne moremo namreč pričakovati, da bomo lahko kljubovali tako hudemu upadu vpisov na prehodu iz nižje na višjo srednjo šolo, kot je bil letošnji, če šolskemu osebju v Gorici ne bomo omogočili normalnih delovnih razmer. Brez popolne organizacijske strukture niti ni mogoče načrtovati inovativnih višješolskih smeri, ki bi bolje ustrezale zahtevam sodobnega trga dela in spremenjenim družbenim razmeram.

Slovenska šola je najpomembnejša ustanova, s katero razpolaga naša narodna skupnost na Goriškem in v Furlaniji Julijski krajini, zato si moramo prav vsi prizadevati, da ji zagotovimo normalne pogoje za čim uspešnejše delovanje.

Ob zaključku se v svojem imenu in v imenu vseh staršev želiva javno zahvaliti ravnateljici Mihaeli Pirih za požrtvovalno in vztrajno delo v korist slovenskega višjega šolstva na Goriškem.

Marjeta Kranner, predsednica Zavodnega sveta Gregorčič – Trubar

Julijan Čavdek, predsednik Zavodnega sveta Cankar – Zois – Vega”

Predsednika zavodnih svetov slovenskih višjih šol v Gorici sta z zapisom za javnost izrazila pričakovanja in skrbi študentov in njihovih staršev nad organizacijskim stanjem na šolah.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme