Tržaška

O pluralizmu v širšem slovenskem prostoru

O pluralizmu v širšem slovenskem prostoru

Piše Metka Šinigoj / Ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev

Pred začetkom okrogle mize ponedeljkovega večera v Društvu slovenskih izobražencev, ki je bila zaupana novinarki Eriki Jazbar, se je Sergij Pahor spomnil Alojza Rebule, prodornega misleca z intelektualno globino, ki so ga tisti dan pokopali v Loki. Ustvarjal je kulturne vezi z matico in realno gledal na stanje duha v manjšini.
Erika Jazbar je na študijskih dnevih Draga predstavila svoje gledanje na pluralizem v širšem slovenskem prostoru, tako je bila v Peterlinovi dvorani moderatorka pogovora, pri katerem so sodelovali Stefano Ukmar, Edi Kraus, Karel Bolčina in Martin Brecelj. Uvodno je dejala, da odzivi po nastopu na Dragi nekaj povedo o razlikah med nami in matico. Veseli jo, da so njeno obsežno besedilo v celoti objavili v reviji Mladika, čeprav med odgovornimi na vodilnih funkcijah manjšine ni bilo velikega navdušenja. Veliko odzivov je prišlo na individualni ravni, od uradne javnosti pa ne. Čisto drugače pa je bilo v Sloveniji, saj je Draga eden izmed redkih dogodkov, ki so prisotni na pomladni strani matične javnosti, tako na RTV Slovenija kot v Primorskih novicah. Lep del posega Jazbarjeve je objavil Slovenski čas, medtem ko je spletna stran tednika Mladina objavila besedilo v celoti. Imela je enourni pogovor za Radio Ognjišče, tednik Demokracija in Reporter.
Moderatorko je najprej zanimalo, koliko je pluralizem prisoten v naši družbi na različnih področjih, od medijev, gospodarstva, politike in Cerkve. Martin Brecelj, časnikar, ki se ukvarja s politiko in se ne zadovoljuje z osnovnimi definicijami, je spregovoril o tem, kako je naš pluralizem okrnjen, ker sta se nam v podzavesti usidrala polpreteklo nasilje in strah, s katerim je režim prizadel nas Slovence. Spomnil se je tudi argentinske pisateljice Alejandre Laurencich, ki jo še vedno pogojuje najstniški strah vojaške diktature. S pomočjo književnosti, in sicer zadnjega romana Marija Čuka Prah, ki govori o zgodovini Slovencev na Tržaškem po drugi svetovni vojni, točneje o usodi Ivana Čuka ter njegovega ožjega kroga sorodnikov, je spregovoril o manjšinskem svetu, v katerem je več razklanosti kot pluralizma, saj je marsikaj še nedorečenega in neizrekljivega. Druga plat te problematike pa je večnarodnost in večkulturnost. Tako je na primer glavni junak romana zavedni Slovenec, ki obsoja sleherni odmik od slovenstva, a je nemočen do narodnostne drugačnosti. To je vsakdanji pereč problem, ki se nam ponuja tako v naših družinah kot šolah in društvih, a se z njim ne znamo soočati. Brecelj je mnenja, da ohraniti svoj narodni obraz mogoče pomeni najprej razčistiti pluralnost v sebi.
Stefano Ukmar, ki je letos izpadel iz deželnega sveta, je dejal, da je pluralizem sinonim za demokracijo. Na kratko je podal zgodovinski pregled pluralizma od Jugoslavije, v kateri ni bilo demokracije, do Italije, kjer je bila na vladi dolgo let enaka stranka. Omenil je demokratizacijo Slovenije, nastanek Demokratske stranke v Italiji in nov volilni zakon o povezovanju. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

07.11.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!