O okusih, knjigah in ženskah

Piše: DD Fotografije: DD

Feiglova knjižnica / Večer s Katjo Ferletič in Janino Cotič

Tretji večer iz niza zaČUTImo književnost, ki je namenjen bralcem in ljubiteljem leposlovja, je bil v prostorih Feiglove knjižnice v Trgovskem domu posvečen okusu in njegovi povezavi s književnostjo. V četrtek, 7. marca, sta se snovalki cikla, Teja Pahor in Slavica Radinja, pod večer pogovarjali z našo kolegico Katjo Ferletič, avtorico knjige Stare jedi v novih loncih, ki jo je leta 2020 izdal naš tednik, in z ilustratorko Janino Cotič.

Potem ko je Alex Devetak v imenu knjižnice pozdravil številne navzoče in gostji, je Teja Pahor povedala, da različni okusi obujajo spomine in osebne zgodbe, “zato ni naključje, da so zgodbe, okusi in kuhanje povezani”. Knjiga Stare jedi v novih loncih je zmes različnih zvrsti, saj vsebuje ne le recepte, temveč tudi dokumentaristično in etnografsko pisanje ter leposlovje.

Na vprašanje o spominih na prve izkušnje s kuhanjem je Janina Cotič povedala, da je že od malih nog bila prisotna v domači kuhinji, sama pa se je česa lotila od srednješolskih let dalje. Rada se je družila z univerzitetnimi študenti, ki so organizirali večere, na katerih so skupaj kuhali. Katja Ferletič je zrasla v domači kuhinji na Poljanah, ko se je ob mami, “odlični kuharici”, učila pripravljati sladice, peciva ipd. Ko si je ustvarila družino v Sovodnjah, je bila v kuhinji “še kar okorna in negotova”, si je pa pripravila zvezček z najbolj enostavnimi recepti; v primeru potrebe se je še naprej rada posvetovala z mamo, taščo in moževo babico. Knjiga je nastala na osnovi rubrike v Novem glasu, ki je začela izhajati leta 2018 in je kmalu požela lep uspeh; v njej je Katja popisovala recepte in bisere naše kulinarične tradicije. Prave protagonistke so ženske, ki v Katjinem življenju veliko pomenijo, pa tudi prijateljice in znanke ter njihove zgodbe. “Pisanje je bilo kar naporno,” saj so sogovornice same od sebe obujale spomine tudi na težka leta in hude življenjske preizkušnje. Recept je lahko bil iztočnica za zgodbo, včasih pa so se recepti pojavili med pripovedovanjem zgodb. Knjiga ni pisana strokovno ali v novinarskem slogu, v njej je tudi veliko avtobiografskih prvin, zaradi narečnih izrazov pa je barvita in sočna. Kot svetinjo Katja hrani knjižico z recepti starih domačih jedi, ki so jo leta 1984 izdale doberdobske ženske in ji jo je nona Natalija izročila s priporočilom, naj jo ljubosumno hrani. Na prvem mestu je bil recept za “sirkov kroh”, saj je kruh “nekaj zelo pomembnega v življenju vsakogar”. Nikdar se ne zavrže; “če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.” Preden ga je njena nona dala peči, “ga je vedno požegnala”, saj kruh govori o življenju, spoštovanju, plodnosti, družini in ognjišču.

Ženske in hrana so povezane, prva nam daje jesti mama, je poudarila Janina Cotič. “Vse to se zato prepleta tudi s čustvi.” V preteklosti je bilo v krožnikih to, kar je v določenem letnem času rastlo na vrtu, je dodala Katja. Skozi recepte je tudi mogoče ugotoviti, kako so se spreminjale življenjske navade, družbene razmere in položaj ženske zlasti v prvi polovici prejšnjega stoletja.

Ilustratorka za svoje risbe ni uporabljala le svinčnika in akvarelov, temveč tudi kavo: “Zanima me odnos med barvo in naključjem.” Janina je tudi prispevala gradivo za recept za žgance, jed, ki je povezana s številnimi zgodbami in marsikaterim slovenskim literarnim delom. Kruh kot jed je povezan z emancipacijo, je še povedala, saj so ženske po drugi vojni z navdušenjem spet dobile pekovski kvas namesto droži. V vsaki zgodbi oz. knjigi se najdejo tudi jedi: Janinina najljubša je Zolajev roman Trebuh Pariza, Katjina pa Flaubertov Madame Bovary. Ob teh in drugih zgodbah ter receptih se je za Katjo spremenil pogled na lik in vlogo ženske skozi čas. Janina pa je ugotovila, da ji je bilo v preteklosti v kuhinji oz. pekarni težko; ko zdaj recepte odlično obvlada, dela “z levo roko”, še več: je “obsedena” z različnimi vrstami moke, “to je prava strast!” Večer v Trgovskem domu, na katerem so prebrali tudi nekaj žlahtnih leposlovnih odlomkov, je na najlepši način sklenila degustacija pet različnih vrst kruha iz pekarne Cotič. “Janinin kruh je tudi lepo okrašen. Njena umetniška žilica se kaže tudi v tem,” je za konec povedala Katja.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme