O nastanku slovenskega jezika

Piše: UP

Spletno predavanje iz niza Izjeme/Eccezioni Vokalne skupine Vikra

Kako se je razvil slovenski jezik? Kateri je bil njegov predhodnik? Zakaj ima slovenščina veliko izrazov, podobnih nemškim? S tem se ukvarja primerjalno- zgodovinsko jezikoslovje. O njem pa so lahko poslušali tisti, ki so se preko Zooma ali Facebooka povezali z Vokalno skupino Glasbene matice Vikra v sklopu niza kulturnih pogovorov Izjeme/ Eccezioni. Pogovor je nosil naslov Med južno Slavijo in Srednjo Evropo: nastanek in oblikovanje slovenskega jezika. Pevka Nina Pahor se je pogovarjala z izrednim profesorjem Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani Matejem Šeklijem. Srečanje sta začela z dejstvom, da je vedno treba vedeti, od kod je jezik prišel in kateri jeziki so bili pred in za njim. Primerjalno jezikoslovje je tista veda, ki lahko odgovori na ta vprašanja. V jezikoslovju velja, naj bi vsi slovanski jeziki nastali iz praslovanščine, ta pa naj bi nastala iz praindoevropščine. Praindoevropščina se je razcepila na evropske veje, od katerih je ena praslovanščina, ki se je začela razvijati v 8. stoletju. Okoli leta 1000 pa so začeli nastajati slovanski jeziki. Primerjalno jezikoslovje se je začelo razvijati v 19. stoletju, ko so začeli primerjati indoevropske jezike in so ugotovili, da podobnosti med njimi niso naključne, pač pa da so nastali iz skupnega prednika.
Šekli je na predavanju razložil tudi razliko med primerjalnim jezikoslovjem in kontrastivnim (protistavnim). Kot rečeno, primerjalno jezikoslovje primerja sorodne jezike, njegova naloga pa je, da rekonstruira skupnega prednika. Kontrastivno jezikoslovje pa ne primerja nujno podobnih jezikov, pač pa išče neke podobnosti med jeziki, ne s časovnega vidika. Nina Pahor je dejala, da je danes še vedno aktualno vprašanje, ali sta srbščina in hrvaščina isti jezik. Šekli je pri tem opomnil, da ne smemo mešati jabolk in hrušk. Jezike moramo namreč ločevati med jeziki kot zemljepisno pojavnostjo in jeziki kot družbeno pojavnostjo. Zato je lahko ta trditev tako pravilna kot tudi nepravilna.
Iskanje skupnega prednika pa je v jezikoslovju težko tudi zaradi dejstva, da tako praindoevropščina kot praslovanščina nista zapisani. Šekli je na predavanju razložil, da je bila prva slovenska pisava glagolica, 30 let kasneje pa so izumili še cirilico, slovenski Brižinski spomeniki pa so bili zapisani v latinici. Na spletnem pogovoru je bil govor tudi o nastanku narečij. Po Šeklijevih besedah so se ta začela razvijati okoli leta 1200, nastajala pa so do leta 1600 (z izjemo rovtarske slovenščine). Šekli je spregovoril tudi o Reziji, Terski in Nadiški dolini in dejal, da kljub temu da kdo trdi drugače, v teh krajih govorijo slovenska narečja. Razlika je predvsem v tem, da so bili tam vedno ločeni od drugega dela slovenskega prostora, vendar je njihov jezik še vedno slovenščina. Slovenščina pa ima še vedno zelo veliko nemških izrazov predvsem v narečjih, saj so bili Nemci dolga stoletja njihovi gospodarji. To se je dogajalo predvsem v osrednjem območju in predvsem na ravni besedja in pa tudi slovnične zgradbe. Tudi ta Vikrin dogodek so popestrili glasbeni intermezzi. Na klavirju sta se predstavila učenca Glasbene matice Roman Drucker in Sara Lupi iz razreda Sijavuša Gadžijeva. Posnetke je izbrala dirigentka in umetniška vodja projekta Petra Grassi.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme