Intervju

O nastajajočih novih občinskih povezavah

O nastajajočih novih občinskih povezavah

Piše Matevž Čotar: Pogovor z deželnim svetnikom SSk Igorjem Gabrovcem

V sredo, 13., in četrtek, 14. novembra, je deželni svet FJK obravnaval in sprejel novo reformo krajevnih uprav, ki je tako postala zakon. Nastajale bodo skupnosti občin, ki bodo osnovane na prostovoljni podlagi in bodo nadomestile neuspešne in ne ravno posrečene medobčinske zveze, ki so stopile v veljavo po ukinitvi za nas zelo pomembnih in dragocenih pokrajin.
Kako bodo delovale skupnosti, kakšne so pozitivne in negativne plati reforme in kateri učinek bodo imele na naše slovenske občine, smo se na kratko pogovorili z deželnim svetnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem.

V četrtek, 14. novembra, je reforma krajevnih uprav postala zakon, kako gledaš na končni rezultat?
Na sprejeti novi zakon o medobčinskih povezavah gledam z občutki tistega, ki je v minulem mandatu zelo trpeče spremljal reformo, s katero so bile ukinjene pokrajine in ustanovljene obvezne medobčinske teritorialne zveze. Nov zakon odpravlja najbolj antipatično in problematično plat prejšnje zakonodaje, to je načelo od zgoraj vsiljene obveznosti. To je potlačilo dostojanstvo zlasti majhnih občin in spravljalo v kot dejanske nepomembnosti itak že ošibljeno vlogo občinskih svetov. Končni rezultat je vsaj s tega vidika zmerno pozitiven, čeprav bomo lahko učinkovitost novega pristopa ocenili le, ko bo zakon stopil v veljavo in bo postajalo razvidno, kako se nanj dejansko odzivajo župani oz. občinske uprave.
Kako bodo delovale skupnosti?
S prihodnjim letom naj bi nastajale skupnosti občin, ki bodo, to je najbrž največja novost, osnovane na čisto prostovoljni podlagi. Občine se bodo svobodno odločale, če in s kom naj se povezujejo. Vsaka skupnost bo v svoj statut zapisala pravila igre, se pravi, kako naj deluje in katere naj bodo skupno upravljane javne storitve. Vsaka občina, ki stopi v skupnost, bo štela v skupščini po en glas, in to ne glede na velikost ozemlja in števila prebivalcev. To je zelo spoštljivo in ugodno za majhne in najmanjše občine, ki jim je tako priznana vloga in predvsem dostojanstvo. Posamezne občine bodo lahko obenem sklepale ločene konvencije tudi z občinami, ki ostajajo nepovezane ali pripadajo različnim skupnostim. Za gorata območja so ponovno predvidene gorske skupnosti, ki jih določa zakon tako glede soudeleženih občin kot tudi glede pristojnosti, ki so vezane na upravljanje in razvoj goratega sveta in odgovarjanja na tamkajšnje družbene šibkosti. Zaradi še vedno preveč raznolikih pogledov in navidezno neuskladljivih stališč raznih občinskih upraviteljev ni bilo pogojev, da bi v avli deželnega sveta vztrajal pri zahtevi, da se že zdaj v zakon zapiše ponovna ustanovitev nekdanje kraške gorske skupnosti ali slične medobčinske povezave v Brdih, ko že ne povezave Brd z Benečijo. Zakon pa omogoča, da se same občine odločijo za take povezave, ki bi jih lahko tudi zakonsko nagradili z dodatnimi kompetencami.
Bo možno združiti več slovenskih občin v eno skupnost? (Ali celo vse?)
Na izrecno zahtevo stranke Slovenska skupnost je v zakonu predvidena možnost, da se lahko občine izjemoma povežejo v skupnost tudi brez neposredne ozemeljske povezave, kar je posebej zanimivo za morebitno povezavo statutarno dvojezičnih občin, vseh ali tudi le nekaterih, ki gredo od Doline do Števerjana in je njihov ozemeljski stik ponekod prekinjen. S prejšnjim zakonom bi bilo to nemogoče. Bral sem prve izjave naših županov in priznati moram, da je moje začetno navdušenje nekoliko splahnelo. Vtis imam, da za zdaj niso čisto vsi naši upravitelji naklonjeni povezavi vseh naših sedmih dvojezičnih občin. Morda pa se bo to zgodilo kdaj v prihodnosti. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

20.11.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!