O naših nerodnih kuharskih podvigih

Eden od dogodkov, ki jih za to pristojne organizacije redno prirejajo za študente Erasmusa, so mednarodne večerje: študentje na izmenjavi lahko posamezno ali v manjših skupinah pripravijo tipično jed iz svoje države, ki jo nato delijo z drugimi na veliki zakuski, kjer ima vsakdo možnost pokusiti hrano z vseh koncev sveta. V Granadi so tudi letos pred nastopom karantene nekajkrat priredili ta dogodek, vendar se ga sama nisem nikoli udeležila, saj žal ne premorem dovolj kuharskega znanja, da bi kaj pripravila.
Kuhanje je veščina, ki bi mi v obdobju samoizolacije prišla še kako prav; predvsem zato, ker nihče od treh prebivalcev našega stanovanja ni ravno kuharski mojster, kar je po eni strani škoda, po drugi pa me tolaži, saj se vsaj nimam česa sramovati.
Pravzaprav je bilo odkrivanje razlik v prehrambenih navadah najbrž eden od najzanimivejših vidikov sobivanja v karanteni. Te se pokažejo že navsezgodaj zjutraj, kjer jaz – ki sem, ne le v kuhinji, ampak tudi na splošno, velika neroda – vsak dan brez izjeme polijem kavo. Vedno znova namreč pozabim na nekoliko nenavadno navado italijanskega sostanovalca, da nikoli ne izprazni kafetjere: z razliko od mene, ki z lahkoto popijem dozo, namenjeno petim ljudem, si on nalije le nekaj požirkov, drugo pa pusti “za pozneje” – ali za to, da Mojca z njo zmoči štedilnik.
Na srečo smo vsaj glede čiščenja zelo disciplinirani: naša kuhinja namreč potrebuje redno pospravljanje za packanjem, glede na to, da podpisana ni edina neroda v hiši. Tretja sostanovalka, dekle iz Kolumbije, je tista, ki se pri kuhanju še največ trudi; a redno se ji dogaja, da lonce in kozice pozabi na ognju. Nekega dne sem na štedilniku, sicer ugaslem, našla lonec špagetov v vodi. Ko sem na to opozorila Kolumbijko, je bila zmedena, češ, saj sem tokrat pravočasno ugasila ogenj. Z Italijanom sva jo nejeverno pogledala in ji nato razložila, da se pašte enostavno ne more pustiti v vodi, da se namaka in razkuha. Čeprav očitno nima pojma o italijanski kuhinji, pa ne morem biti prestroga do sostanovalke, saj mi je pred kakim tednom pripravila odlično kolumbijsko tortiljo.
Kljub temu da mi kuhanje in peka ne gresta dobro od rok, sem se nekega dolgočasnega karantenskega dne odločila, da pripravim palačinke: to je ena od poslastic, ki si jo tako doma kot v študentskem stanovanju v Ljubljani privoščimo ob posebnih priložnostih, njihova priprava pa je tako enostavna, da je celo meni uspelo. Prepričana sem bila, da bosta sostanovalca navdušena nad to dobroto: njuna reakcija me ni razočarala, me je pa presenetila, saj nihče od njiju še nikoli ni pokusil doma narejenih palačink. Ko me je Italijan prosil, naj mu pokažem, kako se palačinko premaže z Nutello, sem najprej mislila, da se norčuje iz mene.
Dokaz, da je mislil čisto resno, sem dobila pred nekaj dnevi, ko smo spet imeli večer s palačinkami, ker sem ob odprtju hladilnika ugotovila, da moram porabiti jajca. Zato sem sostanovalcu, ki se je odpravljal po nakupih, naročila, naj kupi moko in po želji tudi smetano. Pripovedoval mi je namreč, da je v restavraciji v svojem domačem kraju vajen jesti palačinke z jagodami in stepeno smetano.
Že res, da je v teh časih nakupovanje stresno opravilo, ki zahteva tudi precej miselnega napora – a kljub temu nisem pričakovala, da se bo sostanovalec pojavil doma s smetano za kuhanje. Potrudila sem se, da se nisem smejala, ko sem mu morala povedati, da te sestavine ne potrebujem za peko palačink; navsezadnje sem bila morda sama kriva, ker mu nisem dovolj natančno razložila, da bi kupil sladko smetano v spreju.
V naslednjih dneh si bom torej morala omisliti, kako porabiti dva paketa smetane za kuhanje; španska smetana ima precej manj gosto teksturo, zato nisem prepričana, ali bom lahko z njo zabelila torteline in pašto, kot smo vajeni v Italiji.
Ker si zatiskava oči pred lastno nerodnostjo ali ker bi se radi kljub vsemu preizkusili v nečem novem, sva se s Kolumbijko tudi zmenili, da bova poskusili doma speči kruh. Sama sem pripravljena na nove izzive, čeprav nisem prepričana, če bo iz te moke kaj (užitnega) kruha.

Mojca Petaros

Piše Mojca Petaros / Slovenka iz Italije v mednarodnem okolju (7)

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme