O Nabrežini iz srednjega v novi vek, razstava v kulturnem domu
V petek, 23. avgusta 2024, je v Kulturnem domu Igo Gruden potekal voden ogled razstave Nabrežina iz srednjega v novi vek v organizaciji SKD Igo Gruden. Obiskovalce je po razstavi, ki je zaživela ob prazniku sv. Roka, popeljal arheolog Ivan M. Hrovatin.
Prisotne je najprej pozdravila predsednica domačega društva Jasna Simoneta. “Prve zamisli o tej razstavi oz. raziskavi so se porodile po razstavi, ki jo je Ivan Hrovatin pripravil na Opčinah. Potem smo pa kar nekaj časa razmišljali, od kod bi se lotili in kako bi vse potekalo. Delo se je začelo januarja letos in se nadaljevalo do polovice avgusta,” je najprej pojasnila. Razstava pokriva nekaj zelo ozkih tem, predvsem zaradi organizacijskih razlogov. Pri pripravi razstave je sodelovalo tudi društvo LIMES – arheologija prostora ter Massimo Medeot in Mario Clavato, podprla pa sta jo Občina Devin – Nabrežina in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Arheolog Ivan Hrovatin je na začetku vodstva pojasnil, da je bil cilj razstave zelo ambiciozen, in sicer pregled razpoložljivih virov za Nabrežino od srednjega veka do konca 18. stoletja, ki bi omogočili osnovni pregled zgodovine območja Nabrežine in z njo povezane okolice. Zgodovina Nabrežine, je pojasnil, je obenem tudi sestavni del zgodovine spodnjega Krasa, zato raziskava odpira nove ugotovitve za ves ta prostor. Pri raziskovanju starejše preteklosti Nabrežine so se osredotočili na tri glavne sklope, in sicer na cerkveno upravo (prafara Štivan in poznejša nabrežinska župnija), na posvetno upravo, ki se nanaša na gospostvo Devin, ter na Trst in dogajanje na njegovem ozemlju.
Arheolog je najprej pojasnil, da ne poznamo točnega nastanka vasi. Vas je dobila vsa tri imena (Neversina – Liurisina – Aurisina) po vinogradih. Vinograda Neversina (1242) ni mogoče natančno locirati, a glede na opis zgleda, da gre za vinograd pod stenami pri Brojenci. Vinograda Liurisina in Aurisina pa sta se nahajala med Grljanom in Kontovelom. Hrovatin meni, da je vas dobila imena po vinogradih, ker so se sprva ljudje naselili na bregu in se nato preselili na planoto. Kasneje je spregovoril o novih začetkih Nabrežine (1500). Najstarejši znani devinski urbar je iz leta 1494, v njem je omenjena tudi Nabrežina, ne kot vas, ampak kot izvor dveh podložnikov v šempolajski župi. Slučajno sta se oba imenovala Lukas, je povedal. Eden je imel hubo in kajžo, drugi samo kajžo. V drugem ohranjenem urbarju je zapisano, da je hubo in kajžo prevzel Zacharija (njegovo ime bo za potomce priimek). V Rubijah pa je najemal zemljišča tudi Gregor Gruden, Hoferjev podložnik. Kot pa je zapisano v poznejših dokumentih, je imel Zacharija eno hubo, ki je bila v devinskem urbarju, Grudni in Pertoti pa so si delili eno Hoferjevo hubo na pol.
V nadaljevanju je Ivan Hrovatin spregovoril o doti cerkve sv. Roka v Nabrežini. Pred gradnjo vsake cerkve, je pojasnil, je bilo treba zagotoviti gmotno osnovo, s katero se je oskrbovalo in vzdrževalo novo cerkev. Da bi si preskrbeli cerkev, so se Nabrežinci odpovedali delu tega, kar je bilo zanje finančno najbolj donosno, in sicer oljčnikom in vinogradom v tržaškem bregu. To so nadaljevali še v naslednjih stoletjih, saj je ena redkih cerkva v tržaški okolici, ki je svoje posesti z leti povečevala in jih ohranila tudi v času jožefinskih reform konec 18. stoletja, je sklenil Ivan Hrovatin.
