O Igu Grudnu v njegovem domačem kraju

Piše: Mch Fotografije: damj@n

Nabrežina / Sanje o svobodi. Pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943

V Nabrežini so se v petek, 30. junija, poklonili domačemu pesniku Igu Grudnu. Na srečanju, ki je potekalo v istoimenskem kulturnem društvu, so predstavili dvojezično knjigo Sognando la libertà. Le poesie di Igo Gruden dal campo di Visco – 1943 / Sanje o svobodi. Pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Delo, ki sta ga uredila in spremne eseje napisala zgodovinarja Ivan Vogrič in Ferrucio Tassin, je izšlo pri Goriški Mohorjevi družbi. Z avtorjema se je na predstavitvi pogovarjal novinar Peter Verč. Izvirno in občuteno interpretacijo Grudnovih pesmi sta na dobro obiskanem večeru podala pevka Lara Černic in pianist Aljoša Saksida, ki je Grudnove pesmi pred leti uglasbil. Avtorja sta knjigo posvetila Borisu Pahorju, saj je ta opozoril na odprto vprašanje taborišča.

V knjigi so objavljene pesmi, ki jih je Igo Gruden napisal v Viscu. Čeprav je v taborišču preživel le nekaj tednov pred odhodom v Chiesanuovo (Pd) in na Rab, je bilo to obdobje zanj zelo pomembno. V Viscu je med drugim dopolnil svoj 50. rojstni dan. Tassin je ocenil, da predstavlja Grudnovo pesnjenje v taborišču “nekaj izrednega”. Njegove pesmi je v italijanščino prevedla Martina Clerici.

Tassin je zbranemu občinstvu predstavil svoja prizadevanja za ohranitev in ovrednotenje spomina taborišča. Na kraju, kjer je stalo, so skušali za njim zabrisati vsakršno sled. Na njegovem mestu so celo hoteli zgraditi nakupovalno središče. Tassin se je temu uspešno zoperstavil. Ta kraj bolečine želi furlanski avtor po novem spremeniti v središče raziskovanja, vzgoje miru in preučevanja obmejne miselnosti. “V tem delu furlanske ravnine je namreč pet stoletij tekla meja med latinsko, slovansko, germansko in madžarsko kulturo,” je spomnil.

Prebivalci Visca po vojni niso hoteli govoriti o taborišču. O tem sta Tassinu spregovorila oče in župnik, ki je otrokom pokazal register z imeni 25 umrlih internirancev. Tassin se je boril proti molku in pozabi iz čuta pravičnosti. V tem furlanskem taborišču je bilo interniranih okrog tri tisoč oseb. “Med deportiranci so bili tudi ostareli, otroci in ljudje raznih prepričanj ter vseh družbenih slojev. Iz Ljubljanske pokrajine so skupno deportirali 70 tisoč oseb, od katerih je v taboriščih umrla desetina,” je opozoril furlanski avtor.

Kakšne so bile razmere v taborišču? Iz pričevanj izhaja, da je bila hrana, ki so jo delili taboriščnikom, ogabna. Število umrlih internirancev je v primerjavi z Gonarsom in Rabom manjše, ker so v Viscu interniranci ostali samo eno zimo. Bivanjski pogoji v barakah in šotorih so bili izredno slabi. Da bi izboljšal razmere v taborišču, v katerem interniranci cele dneve niso imeli kaj početi, je posegel Vatikan. Ta solidarnostna pobuda s pošiljanjem paketov hrane je rešila številna življenja. Tudi kmetovalci so metali pridelke podhranjenim internirancem čez mrežo. V taborišču je bilo zaprtih tudi okrog 200 otrok, katerih jok so ponoči slišali prebivalci bližnjih vasi.

Čemu, kdaj in kako je Gruden dospel v Visco? Nabrežinskega pesnika so v Ljubljani aretirali decembra leta 1942. Rodbina Gruden (Dudkevi) se je že ob nastopu fašizma izselila v Jugoslavijo. Vogrič je opisal Grudnovo odkrito in skrito sodelovanje z OF. Kot odvetnik je branil obtožence sodelovanja s partizani. Gojil je tudi stike s kulturniki, ki so sodelovali z OF. Marca 1943 so oblasti prestavile večjo skupino zapornikov, med katerimi je bil Gruden, v Visco. Ker so potovali z vlakom, je z nabrežinskega viadukta takrat zadnjič videl svojo rojstno vas. Povojne oblasti cone A STO mu namreč niso hotele izdati dovoljenja za obisk rojstnega kraja.

Pesnikovo obdobje v Viscu je zelo dobro dokumentirano, ker se je ohranila korespondenca z ljubljeno g. Pepco. Povedati velja, da je Gruden ob slavljenju okroglega jubileja izrazil veliko vero v prihodnost. V furlanskem taborišču je napisal 20 poezij, ki jih je po vojni objavil v zbirki V pregnanstvo. Slednja je doživela velik uspeh in zanjo je prejel Prešernovo nagrado.

Ob koncu srečanja se je Tassin, ki rad vodi individualne in skupinske obiske taborišč Visco, Gonars in Zdravščina, kritično obregnil ob dejstvo, da v italijanskih učbenikih za zgodovino “ni ene same vrstice o italijanskih taboriščih”. Poročilo mešane slovensko-italijanske zgodovinske komisije “bi morali razdeliti po vseh šolah,” je dejal.

Družina (večera se je udeležil pesnikov sin Primož Gruden z ženo Natašo) se je avtorjema in organizatorjem večera zahvalila, saj je bil nabrežinski pesnik “nekoliko zanemarjen”. O očetovih prizadevanjih za ovrednotenje taborišča v Viscu je na prireditvi spregovoril prof. Adrijan Pahor. Spomnil je, da je Igo Gruden “zasedal zelo visoko mesto” na vrednostni lestvici tržaškega pisatelja.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme