O grafiki s Francom Vecchietom

Piše: UP

Zadnje predavanje v sklopu kulturnih dialogov Izjeme/Eccezioni

Vikra je za zadnje predavanje v sklopu kulturnih dialogov Izjeme/Eccezioni povabila tržaškega umetnika Franca Vecchieta. Z njim se je v Mednarodni šoli grafike v Benetkah pogovarjala pevka vokalne skupine Alessia De Bortoli, poslušalci pa so lahko njunemu pogovoru sledili preko aplikacije Zoom ali po Facebooku (kjer je posnetek, tako kot na Youtubu, še vedno na voljo).

Umetnika sta se pogovarjala predvsem o grafiki, saj se s tem Franco Vecchiet ukvarja že celo življenje. Razložil je, da je tisk neločljiv prijatelj papirja. Ta je prišel v Evropo v 14. stoletju z Vzhoda; tisk pa je tako postal zelo pomemben. Nekoč je veljalo, da se je novi vek začel z odkritjem Amerike, danes pa vedno več raziskovalcev trdi, da se  je ta začel z odkritjem tiska.

Grafika zahteva veliko truda. Danes lahko umetniki z njo delajo veliko bolj komplicirane stvari kot pred 500 leti: pri tem pa spoštujejo tradicijo in uporabljajo inovativnost.

Franco Vecchiet se je kot umetnik celih 30 let ukvarjal izključno z lesorezom. Mislil je, da bo to delal celo življenje, a je bilo na voljo toliko različnih drugih tehnik, da se je odločil, da se bo preizkusil tudi v njih. Razložil je namreč, da je po drugi svetovni vojni razvoj kemije dal velike možnosti za napredek tudi grafiki. Sam pa je začel slediti vsem novim tehnikam. Spoznal je Avgusta Černigoja, ki ga je spodbujal pri novostih. Černigoj je bil med drugim prvi, ki ga je poučil o tem poklicu, delal pa je tudi z Lojzetom Spacalom.

Vecchiet je prepričan, da je najboljša šola učenje drugih. Dejal je, da se je nato nekoliko oddaljil od lesoreza, saj se je umetnost začela spreminjati. V umetnosti je prišlo veliko prej do globalizacije kot v finančnem svetu in industriji, je prepričan Vecchiet, prav to pa ga je spodbujalo, da se je začel ukvarjati z različnimi stvarmi. V pogovoru je umetnik tudi omenil, da je zaradi epidemije koronavirusa, ki ga je zaznamovala, po enem letu naredil umetniški performans na način, da je svoje ime spremenil v Frank.

Glede lastne kariere mu je žal, da ni več časa namenil umetniškim knjigam. Vsekakor jih je nekaj ustvaril, na primer knjigo Minimalia, v kateri je zbranih devet poezij devetih različnih pesnikov, on pa je vsaki dodal po eno grafiko.

V pogovoru je še ugotavljal, da je na njegovo umetniško ustvarjanje gotovo vplivalo mesto Trst, čeprav ne ve točno, v kolikšni meri, saj je bila umetnost globalizirana že v 50. letih prejšnjega stoletja. Zelo pomembne so bile zanj tudi Benetke, saj je tam srečeval umetnike iz ZDA in Francije, pa tudi zato, ker so se tam stalno izmenjevali študenti. Dejal je, da Trst ni bil nikoli pomemben na področju figurativne umetnosti, zdaj pa se to počasi spreminja. Po drugi strani je bila  Ljubljana pred 30 leti ena od prestolnic grafike, danes pa ni več tako.

Ker je bilo to zadnje predavanje v sklopu kulturnih dialogov Izjeme/Eccezioni, ki so jih pevke Vokalne skupine Vikra pripravile pod umetniškim vodstvom dirigentke Petre Grassi, je vse poslušalce nagovorila tudi predsednica Glasbene matice Milena Padovan. Izrazila je veliko zadovoljstvo glede pobude in upanje, da jo bodo še nadaljevale, ter obljubila podporo Glasbene matice.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme