Aktualno

O fašističnem mučencu

O fašističnem mučencu

Piše: Danijel Devetak / Adriano Sofri v Kulturnem domu (Gorica)

Prejšnji teden je Adriano Sofri, znani italijanski aktivist, nekdanji voditelj gibanja Lotta Continua, časnikar in pisatelj, imel v naših krajih več predstavitev svoje knjige, ki nosi naslov Il martire fascista (Fašistični mučenec) in je izšla pred nekaj meseci pri palermski založbi Sellerio. V četrtek, 6. februarja, se je večernega srečanja v Kulturnem domu v Gorici udeležila množica, ki je napolnila veliko dvorano. Delo namreč obravnava žalostno stran zgodovine naših krajev.
Sofri rad – in tudi lahkotno – pripoveduje zgodbe, je uvodoma povedal ravnatelj goriške mestne knjižnice Marco Menato, ki se je na odru pogovarjal z gostom. Sam Sofri, ki se je najprej prisrčno zahvalil glavnemu pobudniku srečanja, Renatu Fiorelliju, in organizacijskemu odboru “Comitato accoglienza culturale”, je razložil, da gre za knjigo, ki je bila zanj posebno boleča, saj obravnava tragično in surealno “pozabljeno” zgodbo o mladem fašističnem učitelju Francescu Sottosantiju, po rodu iz kraja Piazza Armerina na Siciliji, ki sta ga 4. oktobra 1930 – slab mesec po prvem tržaškem procesu in ustrelitvi bazoviških junakov – v Vrhpolju umorila dva slovenska antifašista. To pa sta storila zato, ker naj bi bil učitelj – goreč izvajalec raznarodovalne politike – do slovenskih otrok nasilen in tistim, ki je “zbežala” kakšna slovenska beseda, naj bi pljuval v usta. Po pripovedovanju ljudi naj bi bil, kar je še bolj groteskno, celo jetičen. Za zgodbo je Sofri izvedel, ko je imel opraviti s pokolom na milanskem Trgu Fontana; tako je izvedel za Nina Sottosantija, enega izmed sinov ubitega učitelja, ki ga je fašistični režim spremenil v mučenca. Pa tudi avtorjeva mati, po rodu tržaška Italijanka, ki je bila leta 1930 stara 20 let in je poučevala v slovenskih šolah na Krasu, je v svojih spominih omenila velik vtis, ki ga je med ljudmi povzročil umor kolege. V resnici, je povedal Sofri, sta antifašista zgrešila osebo; učitelj, ki je pljuval otrokom v usta, je bil Francescov brat Ugo, ki pa skoraj gotovo ni bil jetičen. “Pljuvanje je znamenje poniževanja in zaničevanja”, je še dejal. Šlo je za pretirano gorečnost, neznosen bes. In vendar se zaveda, da je s svojo knjigo povzročil trpljenje Sottosantijevim potomcem. “Mislim, da me sovražijo”. Gost je med drugim povedal, da je kot otrok znal nekaj slovenščine. Dveh izmed prvih stavkov se je naučil na openskem tramvaju, kjer je pisalo: “Prepovedano je kaditi. Prepovedano je pljuvati”. V otroških letih se je rad potepal po Krasu, “zame je bil velik privilegij rasti ob slovenskih otrocih”. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

 

13.02.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!