O dokumentarcu Pedro Opeka - Dobri prijatelj

Kaj privede človeka do tega, da se odpravi v Atananarive, prestolnico 25-milijonske otoške države Madagaskar in pomaga tamkajšnjim revnim ljudem, ki živijo na največjem smetišču in za borih pet centov zbirajo smeti od jutra do večera, od najmlajših otrok do najstarejše žene, nam zna povedati slovenski misijonar Pedro Opeka. Sam se z oskrbo revnih ljudi in nudenjem dela za preživetje ukvarja že dvajset let. Mednje je prišel kot človek, ki zna poslušati, približal se jim je kot njim enak in se naučil njihovega jezika, malgaščine. Sam pravi, da je vsak človek neprecenljiv, zato moramo biti spoštljivi do revnih. V dvajsetih letih je zgradil novo družbo, kulturo Dobrih prijateljev: na nekdanjem smetišču je uredil vasi, zgradil hiše, šole, vrtce in igrišča; tu živi že več kot 23 tisoč nekdanjih smetiščarjev in brezdomcev, že četrt milijona pa jih je bilo deležnih njene pomoči.
Za vsakega od teh ljudi, naj bo to sedemletni otrok, mlada žena ali starejši moški, najde Opeka vedno pravo besedo, ki vliva pogum, in z nasmehom na ustnicah in s stiskom roke bodri ljudi, ki živijo v zelo hudih vsakdanjih razmerah. Vsi otroci se danes redno šolajo v vrtcih, šolah in na gimnazijah Dobrih prijateljev. Opekova želja je, da bi ustanovili tudi univerzo.
O karizmatičnem misijonarju Pedru Opeki je v Društvu slovenskih izobražencev spregovoril častni gost, dokumentarist, režiser, novinar in nekdanji urednik programov TV Slovenija Jože Možina, ki je posnel skoraj dve uri trajajoč dokumentarec Pedro Opeka – Dobri prijatelj in si z njim oktobra letos na prestižnem festivalu ITN v Hollywoodu prislužil nagrado za najboljšega režiserja v kategoriji dokumentarnih filmov. Njegov dokumentarec so predvajali lani po slovenski televiziji in je dosegel velik uspeh, saj si ga je ogledalo pol milijona Slovencev. Edino na Festivalu jesenskega filma v Portorožu je prišlo do ostrih odzivov, saj je komisija zapustila dvorano kar med njegovim predvajanjem. Z dokumentaristom Možino se je pogovarjal Jernej Šček, predstavnik Mladih v odkrivanju skupnih poti, ki so bili soprireditelji ponedeljkovega večera.
Jože Možina je doma iz Vipave, zelo pa ga veseli, da je predstavil svoj film tudi v Trstu. Občinstvo Peterlinove dvorane si je po krajšem uvodu ogledalo prvi del dokumentarca in se postavilo v kožo misijonarja Opeke, ki pravi, da “to ni moje delo, je delo Božje previdnosti”. Sam je spravil na pravo pot tisoče in tisoče revnih Malgašev. Kot sin slovenskega očeta, ki je bil po poklicu zidar, se je naučil resnosti in stanovitnosti, od mame pa je podedoval voljo do življenja in energijo, ki sta značilni za Argentino in Latinsko Ameriko nasploh. Samo s trdno voljo, z zaupanjem v Boga in vsakdanjo molitvijo se Opeka spopada z vsakdanjim življenjem v Atananarivah, pomaga pa mu 412 sodelavcev. Ob nedeljah se pri njegovi maši v največji telovadnici zbira na tisoče ljudi, od dojenčkov do starejših ljudi, vsi pa dejavno sodelujejo s petjem, z branjem in resnično molitvijo, ki prihaja iz srca. Dejansko nas to ne spominja na naše tradicionalne sv. maše, ampak je bolj podobno prazniku, saj izžareva ogromno energijo, veselje in medsebojno povezanost.
Šin

V Društvu slovenskih izobražencev gost Jože Možina

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme