O času, ki neusmiljeno teče, in domiselnost migrantov v igri Pica za dva

Piše: Iva Koršič Fotografije: ZSKP

ZSKP, KCLB / Iskrivi smeh na ustih vseh / Podelitev priznanj natečaja Mladi oder

Ura teče, nič ne reče

Kako čas neusmiljeno teče in kako ga tudi kraljevska visokost in moč ne moreta zaustaviti, so v pisani, “multimedijski” predstavi ugotavljali mladi igralci otroške gledališke skupine SKD Hrast, Ura teče nič ne reče, ki so jo po knjižni predlogi Ure kralja Mina slovenske pisateljice Bine Štampe Žmavc priredile in zrežirale vodja skupine Chiara Bruzzechesse, Evelin Černic, Janina Marušič, Mojca Marušič in Jana Lavrenčič. Mladi igralci – 26 otrok, starih od 6 do 11 let – so predstavo premierno uprizorili pred domačim občinstvom lanskega 5. decembra na društvenem miklavževanju, ponovili pa so jo v programu niza veseloiger ljubiteljskih odrov Iskrivi smeh na ustih vseh, v torek zvečer, 21. maja 2024, v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. Mlada požrtvovalna dekleta, ki so kar nekaj prostega časa vložile v zahtevno delo in ga dobro opravile, so tekst tako predelale, da se je na odru preizkusilo mnogo otrok, ki so na igriv način spoznali delček očarljive dramske umetnosti. Modro sporočilo, da časa ne morejo ustaviti ne še tako spreten urar ne čarovnice ne nihče drug in da se človek neizbežno stara, čeprav mu po žilah teče “modra” kri, sta ob koncu, s sicer grenkim priokusom, morala sprejeti tudi kralj in kraljica. Sprijazniti sta se morala s tem krutim, a resničnim dejstvom, s katerim se mora sleherno bitje na tem svetu. V dostojanstveni, a tudi muhasti kraljevski par, sedeč na visokih prestolih sredi odra – medtem ko je bila v ozadju slikovita projekcija razkošne sobane na dvoru – sta se lepo vživela Alen Devetak in Gaia Zampar. Ustrežljivi dvorni služabnici sta bili Giorgia Facchini in Erin Tomsič. V čvrstega mornarja se je prelevil Christopher Ferletic, v Wendy pa Elisa Milanese. Kuharja, ki je skušal čim bolje postreči kralju, je odigral Matija Bursich. Krepke značaje treh večjih gusarjev, opasanih z ukrivljenimi sabljami, ki so povzročali strah in trepet na morju, pa tudi kopnem, so odločno orisali Nina Deluk, Maša Ferfolja in Thomas Luisa. V strašljive čarovnice, ki so v velikem loncu kuhale nevarni zvarek, so se skrivnostno, v pravšnjih kostumih iz tila, prelevile Metka Ferletič, Mirjam Milanese in Sara Pizzo. Pisano množico malih živahnih gusarjev, ki so na odru plesali “bojni ples” v značilnih oblačilih, so kar se da razgibano sestavljali David Bursich, Michelle Downey, Erik Ferletič, Ginevra Marie Ferleti, Lejla Ferletič, Maja Luisa, Lorenzo Primo Merico, Liam Pacor, Dejan Pahor, Manuel Pirone, Alessio Pizzo, Taddeo Pozzar, Martina Tommasi. Vsebinsko dogajanje v prikupni igrici, pri kateri so menjavajoča se prizorišča nakazovale video projekcije – npr. sugestivno plovbo po morju – in fotografije, je pospremila raznolika glasba, tudi iz znanih filmov. Številni gledalci so s toplim ploskanjem pospremili konec predstave, ki jim je poleg pravljičnih trenutkov navrgla tudi neizpodbitno dejstvo, da človeku čas kot pravi tiran odmerja ritem življenja.

Ljubki uprizoritvi je sledila podelitev priznanj natečaja Mladi oder, ki ga že dolga desetletja razpisujeta Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, da bi ovrednotila in nagradila trud mlajših in starejših gledaliških ustvarjalcev, kot je povedala povezovalka večera Ilaria Bergnach, podpredsednica ZSKP. Tudi sama rada namenja del svojega prostega časa gledališki umetnosti. Prav zato je o tej izrekla nekaj misli. Dejala je, da je “gledališče nepogrešljiva umetniška oblika, ki s svojo edinstveno močjo združuje ustvarjalnost, emocije in družbene refleksije. Kot živo ogledalo družbe gledališče ne le zabava, temveč tudi izobražuje, spodbuja k razmišljanju in krepi empatijo. Vsaka predstava je enkratna izkušnja, ki občinstvo povezuje v skupnem trenutku umetniške resnice. V svoji dolgi zgodovini je gledališče ostalo pomembno orodje za raziskovanje človeške narave, izražanje kulturne identitete in gradnjo skupnosti, s čimer še danes pomembno vpliva na naše osebno in družbeno življenje.” Spomnila je, da  vsaka odrska stvaritev, ne glede na dolžino trajanja, zahteva veliko priprave, v katero spadajo priredba ali pisanje besedila, dramaturško delo, snovanje, vaje in vse delo odrskih mojstrov, kostumografov, koreografov … in ne nazadnje staršev, ki vozijo svoje otroke na vaje. Gledališče je namreč “rezultat izjemnega kolektivnega dela”. In prav to delo vrednoti natečaj Mladi oder. Bergnach je razkrila veselje vzbujajoč podatek, da je v letu 2023 premiero doživelo 10 predstav: 5 otroških v izvedbi malih igralcev, dve mladinski in dve odrasli. Ob koncu je še napovedala, da bo v jeseni za vse prejemnike priznanj potekala, vsaki starosti primerna, izobraževalna gledališka delavnica z usposobljenim kadrom.

Priznanja malim in velikim gledališkim navdušencem sta izročila predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete Miloš Čotar in predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec.

Priznanja natečaja Mladi oder – Otroške skupine 

Najprej so na oder prišli predstavniki Otroške dramske skupine F. B. Sedej Števerjan, ki so za miklavževanje uprizorili igrico z multimedijskimi elementi Čegau je svet Miklavž (možno si jo je ogledati na Youtube kanalu društva Sedej). Tekst sta napisali Petra Ciglič in Ema Terpin, pri režiji sta sodelovali Vida Boškin in Lara Proderutti. Ozadje narečno obarvane predstave je v živo slikala in projicirala Lara Proderutti. V sklopu lanskoletne, prve izvedbe gledaliških delavnic Igrivo gledališče pa je pod mentorstvom in v režiji Jožice Zniderčič ter Marinke Černic zaživela predstava Cirkus Čudisekarseda, v kateri ima ljubezen glavno besedo.

V decembru so sv. Miklavža z igrico Konec dober, vse dobro pričakali tudi člani Otroške gledališke skupine O’Klapica, ki deluje v društvu Skupnost družin Sončnica kot podmladek mladinske gledališke skupine O’Klapa. Besedilo je napisala Nika Cotič, za režijo pa sta poskrbeli Katerina Ferletič in Sanja Vogrič.

Dvakrat na leto, za kresovanje in v božičnem času, se v odrski umetnosti preizkusijo tudi člani Otroškega pevskega zbora Etko Mužetko z Vrha sv. Mihaela. Igrico Kdo je pikapolonici ukradel pike? so odigrali na kresovanju 2023, v decembru 2023 pa v domači cerkvi enodejanko Božične zvezdice z neba, ki jo je po motivih pravljice Zvezdni tolarji napisala Lučka Susič. Obe uprizoritvi je zrežirala v kulturi živahno dejavna Karen Ulian.

Priznanje je seveda prejela tudi Otroška gledališka skupina SKD Hrast iz Doberdoba za že omenjeno predstavo Ura teče, nič ne reče.

Mladinske skupine

Mladinski odsek KD Sabotin je prejel priznanje za predstavo v slogu televizijskega showa Štmaver ima talent, v režiji Eve Devinar; igralci so jo v domači vasi uprizorili 7. decembra 2023.

Mladinska gledališka skupina O’Klapa je bila deležna priznanja za uprizoritev muzikala Lak za sanje. Zelo razgibano glasbeno-gledališko uprizoritev z glasbo v živo je zrežirala Sanja Vogrič. Njena radoživa premierna uprizoritev je bila februarja 2020, malo pred izbruhom pandemije, ki je žal preprečila načrtovane ponovitve. Zato so zagnani ustvarjalci predstavo ponovno postavili na odru KCLB 7. maja 2023. Iznajdljivi režiserki Vogrič je tokrat pomoč z nasveti nudil mentor Andrej Zalesjak, član igralskega ansambla SNG Nova Gorica.

Odrasle skupine

Dramski odsek PD Štandrež je prejel priznanje za predstavo Plešasta pevka Eugena Ionesca, katere premiera je bila 25. marca 2023 v režiji Andreja Zalesjaka. Postaviti na oder to zahtevno delo enega izmed najbolj znanih predstavnikov gledališča absurda je bil poseben izziv in se je izkazal kot izvrsten podvig štandreških komedijantov, ki so v letošnji sezoni stopili v 59. leto neprekinjenega delovanja dramskega odseka. To našo obsoško vas daleč naokrog poznajo prav po gostovanjih zelo odmevnih ljubiteljskih gledaliških predstav.

Tudi v Števerjanu že dolga desetletja deluje Dramska družina F. B. Sedej, ki je v zadnjih več kot desetih letih pridobila novega zagona ob odbiranju in odrskih postavitvah nenavadnih dramskih del. Priznanje je prejela za predstavo Pica za dva, ki je premiero doživela konec lanskega oktobra v režiji Franka Žerjala. S to uprizoritvijo je Žerjal, kot je sam zatrdil, sklenil krog svojega plodovitega režijskega delovanja v tej briški vasi.

Prav predstavo Pica za dva so si v nedeljo popoldne, 26. maja 2024, ogledali gledalci v veliki dvorani KCLB kot četrto ponudbo letošnjega niza veseloiger ljubiteljskih odrov Iskrivi smeh na ustih vseh, ki ga prirejata Zveza slovenske katoliške prosvete in Kulturni center Lojze Bratuž s podporo Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine in Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Vsebina predstave, prosto povzete po literarni predlogi italijanskega avtorja Fausta Paravidina (1976) in o kateri smo že pisali, je zelo aktualna, saj spregovori o migrantih z Vzhoda, ki ilegalno prihajajo na bogati Zahod z željo po boljšem življenju, a pri tem tvegajo izgon iz države, v katero so pribežali. Žal so njihove sanje velikokrat zelo daleč od krute resničnosti, v kateri se pa včasih le zgodi “mali čudež” kot priseljencu AA-ju iz predstave. Tudi on je zapustil domači kraj zaradi revščine, a sreča se mu nepričakovano nasmehne, tako da se mu življenje obrne v pravo smer.

Bralce naj spomnimo, da je predstava prejela priznanje kot ena izmed dveh najboljših predstav v celoti na regijskem tekmovanju letošnjega 62. Srečanja gledaliških skupin Severne Primorske, ki spada v Linhartovo srečanje 2024, festival ljubiteljskih gledaliških skupin, namenjen ljubiteljskim gledališkim skupinam v Sloveniji in po svetu in katerega finalni del bo v Postojni od 19. do 21. septembra 2024. Dramska družina je prejela še dve drugi priznanji: priznanje za glavno moško vlogo je prejel Matej Pintar za vlogo AA-ja, za dve enakovredni stranski moški vlogi pa sta priznanja bila deležna Jakob Leopoli za vlogo BB-ja in Simon Komjanc za vlogo CC-ja. Ti trije igralci z dolgoletno odrsko izkušnjo so bili upravičeno nagrajeni, saj so s poglobljenim psihološkim in karakternim opisom poosebili tri pribežnike, ki si pomagajo, kot znajo, da bi preživeli. V trpki komediji poleg njih igrajo še Ilaria Bergnach (Ona), Nikolaj Pintar (On), Sara Miklus (Žena) in Martin Komjanc (Natakar).

Tudi nedeljska publika je zelo dobro sprejela in s prisrčnim ploskanjem pospremila konec natančno izdelane predstave, v kateri so si ustvarjalci menjavo prizorišča domiselno zamislili za prosojno zaveso, osvetljeno s pravilnega zornega kota. Gledalci so uživali ob humornih odtenkih, a se tudi zamislili v doslej še povsem nerešen problem migrantov, ki prihajajo v naša mesta in vanje vnašajo svoje navade. Marsikateri izmed njih se potikajo po ulicah v brezdelju, kar večkrat vodi tudi v prepire med samimi priseljenci, kot se je pred kratkim zgodilo v središču Trsta.

S predstavo Pica za dva, ki nam razkriva razlike med miselnostjo in ravnanjem vzhodnega in zahodnega človeka, se letošnji gledališki niz pod geslom Iskrivi smeh na ustih vseh ni še končal. V petek, 14. junija 2024, ob 17. uri bo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž na sporedu še zadnja predstava. Otroška gledališka skupina Združenja don Eugenio Blanchini bo uprizorila pravljično igro Začarana kraljična Sandalina, ki je izšla izpod peresa dramaturginje Samante Kobal, obenem tudi režiserke predstave.

Ne zamudite je in s svojo prisotnostjo izkažite naklonjenost tem malim gledališkim ustvarjalcem iz Videmske pokrajine, ki se s svojimi mentorji trudijo, da bi v domačih krajih na novo obudili kulturno delovanje v slovenskem jeziku.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme