Videmska

O Cankarju nekoliko drugače in v dvojezični preobleki

O Cankarju nekoliko drugače in v dvojezični preobleki

Piše Suzi Pertot: Čedad / V društvu Ivan Trinko knjižna predstavitev

Pred kratkim je bila na pobudo društva Ivan Trinko in ob sodelovanju Založbe tržaškega tiska na sedežu KD Ivan Trinko v Čedadu predstavitev dvojezične zbirke Cankarjevih črtic Na otoku – Sull’isola, ki sta jo predstavili Martina Kafol kot predstavnica ZTT-ja ter urednica in avtorica spremne besede Marija Mitrović.
Gre za zbirko desetih, bralcem skoraj nepoznanih črtic, ki so bile napisane v obdobju med leti 1899 in 1913, v italijanščino jih je prevedla Paola Lucchesi, knjiga pa je namenjena tako italijanskim kot slovenskim bralcem. V Sloveniji je bila sprejeta z velikim navdušenjem in je v celoti razprodana, tako da je ZTT poskrbela za ponatis, sicer tokrat izključno v italijanskem jeziku.
Čedajsko srečanje, ki so se ga udeležili tudi nekateri letošnji tečajniki slovenskega jezika, je bilo živahno in zanimivo, saj je Marija Mitrović Cankarja predstavila v popolnoma drugačni luči, kot smo ga bili vajeni v šolskih klopeh. Hote v knjigo ni vključila vseh poznanih črtic, kot npr. Skodelico kave. Slovenskega literarnega velikana je hotela predstaviti predvsem kot intimističnega in obenem družbenokritičnega pisca, ki v svojih besedilih obravnava probleme, ki so tudi danes aktualni.
Cankarja smo na čedajskem večeru spoznavali s popolnoma novega zornega kota. Pisatelja smo namreč dolgo let poenostavljali, ne da bi ga razumeli kot velikega klasika. V njem smo videli sprva samo socialnega pisca, pozneje je postal pisatelj domovine, ki pa je v resnici Cankar ne dojema v smislu politične entitete, temveč kot nekaj človeškega, etičnega, ki je daleč stran od političnih kalupov. Zanj je domovina antropološka podoba. V resnici se je Cankar pogostokrat počutil brezdomec, človek brez prave domovine. Spodbuda za pisanje mu je bila vedno resničnost, ki pa jo je kot pisatelj predelal, spremenil in domišljijsko ter literarno dopolnil.
Šele v enaidvajsetem stoletju so kritiki priznali, da Cankar piše in govori o človeku, morali, vrednotah, ki nimajo časovnih omejitev, ampak jih tudi danes spoznavamo za svoje. Mitrovićeva je poudarila tudi lepoto, muzikalnost jezika in izbrano sintakso, ob branju katerih človek uživa. Ravno zaradi tega je Cankarja težko prevajati, italijanskih prevodov je bilo nekaj, skoraj nikoli pa se tega niso lotile večje založniške hiše.
Martina Kafol je zbranim prebrala dva odlomka iz zbirke Na otoku, in sicer v italijanskem jeziku, Mitrovićeva pa je že pred tem posredovala tudi nekaj podatkov in zanimivosti iz pisateljevega življenja.

27.05.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!