Nujna zagon gospodarstva in premagovanje virusa covid-19

Piše: Marijan Drobež

Teden v matični domovini

V Sloveniji se tudi v obdobju dopustov, počitka in marsikje morda tudi razigranosti dogajajo prizadevanja za politično in vsakršno drugo prevlado v državi. Pri tem pa se dogaja, da del javnosti oziroma prebivalstva podcenjuje nevarnosti epidemije virusa covid-19. Čedalje več je tistih, ki so ravnodušni in brezbrižni do smrtonosnega zla, ki utegne dramatično spremeniti razmere v Sloveniji. Če odmislimo to možnost in nevarnost, je za politiko in javnost, tisto dovolj osveščeno in zainteresirano, najpomembnejši boj med vlado in opozicijo o tem, kdo bo vodil državo.

Sedanja nova vlada deluje uspešno, čeprav nanjo izvajajo stalne pritiske iz najrazličnejših smeri in področij, kakršnih ni zaznati v parlamentarni praksi drugih dežel. Nič ne kaže, da bi premier s svojo vlado odstopil in najvišjo  zvršilno vejo oblasti prepustil oziroma vrnil tistim silam in političnim vplivnežem, ki so prepričani, da so do nje edini upravičeni. V povezavi s celotnim dogajanjem na političnem in družbenem prizorišču je aktualno in zanimivo mnenje Andreja M. Pozniča, moralnega teologa, publicista in župnika v Ihanu. V komentarju, objavljenem v Slovenskem času, časopisu za družbo in kulturo, ki je priloga tednika Družina, je obsodil “fašizem, nacizem in komunizem, ki so vsi enaki in pripadajo zločinskemu družbenemu sistemu”, a je dodal: “Slovenija ima ta hip veliko srečo, jaz pravim blagoslov. Vlada ji Janez Janša, najbolj sposoben mož, kar jih premore naša politika, skupaj s strankami, ki jih vodijo ljudje, ki so pripravljeni delati skupaj, se dogovarjati, usklajevati, delati koncesije znotraj mogočega, ohranjati razlike in jih spoštovati, kar vse pomeni ohranjati različnost v edinosti. K velikemu blagoslovu našega trenutka uvrščam tudi predsednika države Boruta Pahorja. Mož postaja državnik in preseneča. Janša in Pahor tako postajata stebra, na katerih bo mogoče zgraditi trden most strpnosti, sožitja in spoštovanja. Slovenija je skratka blagoslovljena dežela, in če bomo vztrajali, bomo lahko premaknili kaj na bolje.

Toda na levi strani politike ni odmeva, vsaj malo razumevanja, kot da se v državi nič ne dogaja. Velik del levo opredeljenih političnih strank, civilne družbe in osrednjih medijev je prepričan, da mora vedno vladati zgolj ena in ista politična stran oziroma izbira. Protestniki na kolesih, ki ob petkih krožijo po Ljubljani, so vlado in upravljanje Slovenije takole opredelili in obtožili: “Kradejo nam in lažejo. Zastrašujejo nas in žalijo. Odobravajo fašizem, domobranstvo in ustaštvo. Ogrožajo naravo in našo prihodnost”. Očitno nič od tega, je prepričan prof. dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo. V pogovoru za tednik Demokracija je dejal: “Globoka država vleče nitke, da se ne bi nič spremenilo v smeri večje demokracije in blaginje za vse, opozicija, ki je v veliki meri odvisna od nje, pa razen želje, da bi znova prevzela oblast, ne ponuja ničesar”. Prav je, da navedemo, da po eni od razlag oziroma definicij globoka država predstavlja prikrito oblast in politike iz prejšnjega totalitarnega režima, ki tudi sedaj vladajo in odločajo o Sloveniji. V Slovenskem času, časopisu za družbo in kulturo, je dobil izjemno veliko prostora pogovor s tržaškim književnikom in ustvarjalcem na drugih področjih, Marijem Čukom. Časnikar in urednik Jože Horvat je za izhodišče intervjuja uporabil novo Čukovo knjigo o slovenskem Narodnem domu v Trstu, z naslovom Črni obroč. V pogovoru je bil Čuk pronicljiv in iskriv sogovornik, prepričljiv, pa nenavadno kritičen glede dogajanj med Slovenci v Italiji in tudi v matični državi Sloveniji. Navajam nekaj njegovih mnenj in spoznanj. Opozarja, denimo, da je večina javnega mnenja v Italiji neupočena in ne ve veliko o požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu pred sto leti. Tudi o fašizmu in zlu, ki ga je prizadejal svetu, zelo malo ali nič. Isto se dogaja v Sloveniji. Tudi tam se nič več ne ve, celo o življenju, bivanju, delovanju Slovencev v Italiji se ve malo ali nič. Sploh, da obstajamo. V mešanih zakonih, kjer nastaja jezikovna drugačnost, bi moral biti odnos med zakoncema enakopraven. Normalna bi bila uporaba obeh jezikov, slovenskega in italijanskega. Toda nastalo je prilagajanje, velja komodnost. Slovenci tako s povešeno glavo izginjamo, ne da bi se tega sploh zavedali. Naše manjšinske organizacije zoper to nimajo strategije. Nasprotno, spodbujajo spajanje v italijanski, ne v slovenski prostor. V zadnjih letih nisem nikoli slišal poziva, bodimo Slovenci! Najprej Slovenci in potem vse ostalo! Poglejte primer z namembnostjo slovenskega Narodnega doma v Trstu. Razmišljanje o njegovi namembnosti ne gre v smer, kaj bomo vsebinskega ponujali, kako bomo prostor vsebinsko oblikovali, kako bo spet slovenski Narodni dom, kako bo slovenska umetnost zadihala v vsej svoji moči in pokazala svojo vrhunskost. Ne. Obremenjeni smo s tem, da mora to postati hiša vseh, neka večkulturna tržaška centrifuga brez narodnega predznaka, in kako bomo v slovenski Narodni dom privabili čim več Italijanov.

Slovenska vlada se je doslej zelo posvečala odstranjevanju posledic in škode, ki jih je povzročil virus. Sprejeti so bili štirje svežnji zakonov in v njih odobrenih okoli 7 milijard evrov za najrazličnejše vrste in oblike pomoči, to vsem prebivalcem in gospodarstvu. Pridobljena so bila nova velika sredstva za ublažitev posledic pandemije iz virov Evropske unije. Zaradi ugodnih pogojev se je obnovitveni zagon gospodarstva že začel. Povedano je bilo, da je vlada s številnimi ukrepi zagotovila gospodarsko stabilnost. Evropska komisija je Sloveniji za letošnje leto napovedala 7-odstotno znižanje bruto domačega proizvoda zaradi posledic učinkovanja virusa covid-19, za leto 2021 pa napoveduje 6,1 odstotno gospodarsko rast.

Javnost, posebej starši šoloobveznih otrok so z zadovoljstvom in olajšanjem sprejeli sporočilo ministrice za izobraževanje, znanost in šport, prof. dr. Simone Kustec, da se bo v Sloveniji novo šolsko leto pričelo tako, kot velevajo pravila in tradicija, to je 1. septembra. Od gibanja virusa covid-19 pa je odvisno, kako in kje bo potekal pouk. Morda v učilnicah ali pa na daljavo, po spletu in na druge preizkušene načine.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme