Nova knjižna izdaja Novega glasa
Po Nebeški poti – Peš od Ogleja do Svetih Višarij
Po Nebeški poti – Peš od Ogleja do Svetih Višarij je naslov nove potopisne pripovedi Naceta Novaka, ki jo je tednik Novi glas v teh dneh izdal v knjižni obliki. Avtor, po poklicu novinar, je pred leti pri Goriški Mohorjevi družbi že izdal svoj prvi potopis z naslovom Camino od Nove Gorice do Kompostele, ki velja kot ena prvih tovrstnih pripovedi slovite španske romarske poti v slovenščini. Tako kot opis španskega camina je tudi ta nova pohodniška pripoved najprej izhajala v obliki podlistka v našem tedniku, ki si je tokrat za knjižno izdajo prevzel tudi uredniško in izdajateljsko vlogo. Knjiga je že na voljo bralcem v slovenskih knjigarnah in spletni strani www.mohorjeva.it.
Kot avtor sam pove, je bilo srečanje s to “novo” potjo “Cammino Celeste” (svoj uradni status romarske poti si je ta pot pridobila pred dobrimi 15 leti), skoraj naključno. Med sobotnim izletom z družino je na Mostu ob Nadiži opazil na drogu usmerjevalne table deset centimetrov velik kvadrat s stilizirano modro ribico z napisom Cammino Celeste. Sploh ni vedel, za kaj gre, a pritegnila ga je, ker je puščica pod napisom usmerjala na ozko stezico, ki se je vzpenjala ob strugi Nadiže v divje, a čisto in prijazno zeleno okolje. S pravo osuplostjo pa je naslednjega dne, med obiskom Ogleja, zagledal na nosilcu prometnega znaka na deželni cesti isto oznako z modro ribico, kar je bilo dovolj, da se je v njem prebudila tista pohodniška sla, ki jo poznamo že iz njegove pripovedi španskega camina. In ko je zvečer vtipkal v Googlov brskalnik besedici Cammino Celeste, je pred njim že stal nov izziv za dopustniške dni: Cammino Celeste, po slovensko Nebeška pot, s štartno točko na otoku Barbana, iz Ogleja prek Furlanske nižine mimo bližine meje s Slovenijo vse do cilja na Svetih Višarjih, 1760 metrov visokem romarskem svetišču nad Trbižem. Septembra, bilo je leto 2019, se je z nahrbtnikom na ramenih in z vsem, kar spada zraven, na to 200 kilometrov dolgo pot tudi podal.
“Z besedo romar – pravi avtor – se z lahkoto poistovetim. Španski camino me je, čeprav nisem veren, obogatil z romarsko identiteto. Tak način potovanja, premikanja … s prenašanjem vsega, kar potrebuješ, na hrbtu … se mi zdi najbolj pristen in prvinski. Zato, ker si med hojo ves čas, korak za korakom, v stiku s tlemi in se ti po dveh, treh dneh te non stop povezave z materjo zemljo čuti izredno izostrijo in misli zbistrijo.”
Desetdnevna hoja po Nebeški poti z izjemno traso, ki vsak dan ponudi kaj novega, je tudi to ponovno srečanje s samoto, z divjo, prelepo naravo, žilavo v svoji mogočnosti in le z redkimi sem pa tja sledovi človeške navzočnosti, sprevrglo v pravo dogodivščino, polno izkušenj in spoznanj. “Mala velika avantura”, ki nima kaj zavidati velikemu španskemu caminu in jo avtor s svojimi neposrednimi opisi doživetij na zelo neposreden način posreduje bralcu.
