Nov rimski volilni zakon in Slovenci

V Rimu se v zadnjih mesecih piše nov volilni zakon, ki naj bi upošteval razmere po napovedanem zmanjšanju števila parlamentarcev – seveda če bo krčenje potrdil že sklicani referendum. Zakonodajno kolesje sprejemanja novih volilnih pravil je v zadnjih nekaj tednih navidezno pospešilo svoj tok, nato pa se je vse skupaj nenadoma zaustavilo zaradi nesoglasja v sami vladni večini. Zakonski osnutek je bil osnovan na principu proporčnega sistema s sorazmerno visokim 5-odstotnim vstopnim pragom. Zlasti manjše koalicijske stranke pa se ponovno nagibajo k večinskemu sistemu, saj bi jim le-ta zagotavljal več manevrskega prostora v predvolilnih pogajanjih in torej tudi samo preživetje na parlamentarni politični sceni.
Kar nas neposredno zanima, je dejstvo, ki sicer ni nobena novost, da volilni predlog še zdaleč ni upošteval pričakovanja in pravzaprav pravice slovenske narodne skupnosti, da ohrani svojo zastopanost v rimskem zakonodajnem telesu. Predvidena odstopanja za jezikovne manjšine so taka, da tako kot doslej zadostijo potrebam le francoske in nemške skupnosti, ki pa sta dejansko večinski na lastnem naselitvenem območju. V minulih mesecih je bilo nato slišati kar nekaj zagotovil na najvišjih institucionalnih ravneh, da je treba tudi za Slovence zarisati nekaj konkretnih zagotovil. Zmanjšano število parlamentarcev bi nas drugače de facto izključilo iz parlamenta.
Trepljanja po ramenih niso dovolj. Zato smo se kot stranka Slovenska skupnost takoj aktivirali in v sodelovanju z dvema uglednima univerzitetnima docentoma in pravnikoma na področju ustavne in volilne zakonodaje iz Aoste in Bocna in ob podpori južnotirolske parlamentarne ekipe izdelali konkretne predloge zakonskih dopolnil, ki naj bodo vsaj stvarna osnova za nadaljnjo razpravo. Naši amandmaji predlagajo dodelitev dodatnega poslanskega in senatnega sedeža (zaščitni zakon iz leta 2001 govori o obeh vejah parlamenta) za območje Furlanije Julijske krajine, ki naj bosta namenjena izvolitvi predstavnikov slovenske manjšine. Na osnovi že preizkušenega modela, ki ga zasledimo v evropskem in deželnem volilnem zakonu, predlagamo možnost konkuriranja ene ali več list, ki so izraz strank ali gibanj slovenske narodne skupnosti. Za le-te je predviden nižji in torej realno dosegljiv vstopni prag ter možnost volilne povezave z večjo listo oz. stranko. Naš predlog bi torej omogočil izvolitev predstavnikov, ki so resnično izraz samostojne in demokratične izbire Slovencev v Italiji.
Sveženj zelo artikuliranih popravkov je bil nared za formalno vložitev v torek, 21. julija, dopoldne. Dan prej so se v komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice zaradi zaostrenih nesoglasij odločili, da tako termin za popravke kot tudi za splošno razpravo v zbornici prenesejo na nov datum. Najbrž se bo vse nadaljevalo po poletnem premoru in morda tudi z novo zakonsko osnovo. Kot SSk pa smo pripravljeni, da svoje predloge prilagodimo tudi na nove razmere in sočasno zberemo čim širše soglasja znotraj naše skupnosti in seveda s strani italijanskih političnih sogovornikov.

Igor Gabrovec, deželni tajnik SSk

 

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme