Nov prostorski načrt ponuja mestu sodobnejši, celo evropski pridih
Tržaški občinski svet je pred nedavnim sprejel nov prostorski načrt. Njegovo idejno izhodišče temelji na konceptu, ki presega razvojni domet zgolj občinskega območja, saj ga vključuje v nenehno soočenje z okoliškimi občinami. In prav v sklopu urejanja širšega prostora sta bili glede vsebine načrta seznanjeni tudi sežanska in koprska občina.
“Nov prostorski načrt tudi v tem vidiku ponuja mestu širši, sodobnejši, celo evropski pridih”, nam je povedal občinski svetnik SSk Igor Švab. V svojem posegu na seji občinskega sveta se je pred sprejetjem dokumenta zahvalil odbornici Eleni Marchigiani, občinskim uradom, ki so sestavili načrt, in predsedniku urbanistične komisije Ravalicu: vsi so na podlagi svojih pristojnosti izdelali perspektiven dokument, ki bo po objavi v Uradnem listu deležen običajnega postopka. Občani bodo imeli na voljo trideset dni, da bodo v zvezi s prostorskim načrtom predložili svoje ugovore in pripombe, nato pa bo isto storila dežela. V veljavo naj bi tako stopil konec letošnjega leta oziroma v začetku prihodnjega. Postopek prostorskega načrta je temeljil na prosojnosti in aktivni soudeležbi občanov. Uradi so sprva avtonomno delali, ko pa je odbor sprejel prostorski načrt in ga dal v obravnavo ter branje rajonskim svetom, je postal javen; poleg tega je bil objavljen na spletni strani občine. Iste prosojnosti ni bil deležen postopek variante 118, predlog prostorskega načrta prejšnje uprave, ki jo je sedanja Cosolinijeva ekipa takoj po prevzemu poslov odpravila.
Švab je v pogovoru za naš tednik poudaril zlasti pozornost, ki ga načrt namenja okolju, koristenju površin, ponovni uporabi stavbarske dediščine, zlasti take, ki je v zadnjih letih neizkoriščena in zato propada. Gotovo sodi v ta seznam imovina, ki je v lasti državne domene. Naše področje je zaradi obmejne lege posejano z vojašnicami, ki so jih v času mejnega nadzorovanja uporabljale sile javnega reda. “V tem vidiku pričakujemo dogovor med občino in domeno v vidiku transakcijskega postopka, na podlagi katerega bo lahko občina uporabljala zapuščene prostore”, nam je povedal Švab. Občinski svetnik je še pojasnil, da “bi se država teh objektov s prepisom lastništva rada znebila, ker so stroški vzdrževanja izredno visoki”.
Če podrobneje pogledamo v seznam tovrstne imovine, se oko najprej zaustavi pri veliki vojašnici pri Banih. “Gradbenih špekulacij, ki so ciljale k izkoriščanju tega področja, se zaradi propada variante 118 ni treba bati. Prej obratno, saj naj bi na podlagi novih smernic z delom vojašnice razpolagali vaščani. Želja je tudi, da bi uporabili izpraznjene prostore na mejnem prehodu v Bazovici. Nekdanji kasarni karabinjerjev in finančne straže bi lahko služili za lokacijo pri promociji kraškega področja”. Drugačna pa bo najbrž usoda vojašnic na ul. Rossetti in Cumano: prvo naj bi prepisali na pokrajino, da bi v njej uredili šolski pol, v drugi pa bo tržaška občina uredila muzejski pol”. Tudi v vojašnici na proseški cesti na Opčinah bodo izpeljali nekatere posege, čeprav je določena vojaška dejavnost tu še prisotna”, nam je povedal svetnik, ki je k dokumentu predlagal še nekaj popravkov. “Prvi je tehnične narave in zadeva spremembo naziva parkirišča pri spomeniku Bazoviških junakov, o katerem dosedanji dokumenti uradno pravijo, da se nahaja zraven spomenika štirim strelcev – quattro fucilieri. Drugi pa se nanaša na območje nekdanjega kala v Padričah blizu Doma Jeralla: naj ta prostor tudi v prihodnje ohranja dosedanjo namembnost, to je igrišče za otroke, in naj ne postane parkirišče. Predlagal sem tudi, naj v kartografijo ponovno vključijo vsaj pomembnejša območja našega ozemlja, nekdanja ledinska imena v toponomastiki (npr. Hudoleto za ozemlje, kjer se nahaja golf igrišče na Padričah), naj se preveri možnost ureditve parkirišča za športnike-tekače v Bazovici, katerih avtomobili se kopičijo na oširku na nekdanji cesti za Sežano, in naj se glede kmetijske namembnosti v conah E in F vprašajo dodatna pojasnila deželo FJK v zvezi z normativo”.
IG