Nov priročnik, dragocena pomoč vzgojiteljem

Piše: Kat

K / Predstavitev priročnika Moj dan v vrtcu

Martina Šolc je vzgojiteljica, ki že veliko let raziskuje najbolj učinkovite metode učenja slovenščine predvsem v zamejskem okolju. Zaveda se, kako zahtevno je naše otroke naučiti lepega slovenskega jezika in da sta se šola in njena populacija v zadnjih desetletjih zelo spremenili. Pomemben dejavnik pri uspešnem učenju jezika je nedvomno igra, tako je avtorica že med pisanjem diplomske naloge raziskovala didaktične igre za govorni razvoj in zgodnje učenje jezikov. Njena naloga je izšla v knjižni obliki leta 2017 z naslovom Z učno igro do slovenščine in bila nagrajena na XVI. Nagradnem natečaju za diplomska, magistrska in doktorska dela Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V sredo, 11. maja, pa je v Feiglovi knjižnici predstavila svoj drugi študijski proizvod, ki je nastal v sodelovanju s prof. Majdo Kaučič Baša.

Moj dan v vrtcu – Priročnik za zgodnje učenje slovenščine je priročnik, namenjen vzgojiteljem, ki poučujejo v slovenskih vrtcih v Italiji in delujejo z otroki, pri katerih je nivo poznavanja in obvladovanja sloveščine heterogen. Njim so namenjeni tematska poglavja, vezana na različne dnevne dejavnosti (od pozdravov do prehranjevanja, iger, higiene itn.), jezikovne preglednice, nasveti, igre in vzorci, ki naj jih učitelj sistematično uporabi za igriv in otroku prijazen način učenja. Priročnik je izšel v sozaložništvu Sklada Libero in Zora Polojaz ter založbe Mladika, spremno besedo je prispevala psihologinja Veronika Lokar, oblikovala pa ga je arhitektinja Neža Kravos.

“Priročnik na preprost, neposreden način daje zelo jasna navodila, kako približati slovenščino otrokom v predšolskem in šolskem obdobju”, je v sredo dejala predstavnica založbe Mladika Nadia Roncelli. Izrazila je zadovoljstvo, da je knjiga vzbudila zanimanje tudi v Sloveniji in na Koroškem, saj “ponuja ključ za reševanje problemov, ki se pojavljajo tudi drugje, kjer so prisotni otroci iz različnih jezikovnih okolij”. Zastopnica Sklada Vlasta Polojaz je ob listanju priročnika spoznala, da se je slovenščina dokaj spremenila v primerjavi s tisto iz druge polovice prejšnjega stoletja, “kakor se pač spreminja vsak živ jezik”, nova knjiga pa je namenjena vzgojiteljem, ki njegovo vsebino v vsakdanjem delu posredujejo otrokom. Veronika Lokar je pojasnila, s kakšnimi pristopi je delovna skupina sklada že spodbudila izdajo prve knjige Martine Šolc, tokrat pa ji je zaupala izdelavo priročnika. “Želeli smo še bolj ovrednotiti nekatere trenutke rutinskega dela učiteljic v vrtcu, trenutke, v katerih je v ospredju otrokovo telo.”

Prof. Majda Kaučič Baša je bila mentorica Martine Šolc že na univerzi v Kopru, kjer je vzgojiteljica diplomirala na Pedagoški fakulteti. Spodbujala jo je k pisanju diplomske naloge in z njo lepo sodelovala pri pisanju priročnika. Knjigi je prispevala slovnični dodatek s sklanjatvenimi in spregatvenimi vzorci, ki so v veliko pomoč vzgojiteljem. “Pri skladu Polojaz smo se intenzivno pogovarjali, kako priti do kvalitetnega učnega gradiva, ki bi vzgojiteljem pomagalo pri poučevanju slovenščine in pri delu nasploh,” je dejala in dodala, da se je avtorica poglobila v povezavo med telesnimi čuti otroka in jezikom.

Martina Šolc je navzočim podrobno predstavila zgradbo priročnika, ki obsega več tematskih poglavij in način njegove uporabe v praksi. Pri izbiri tem je izhajala iz otrokovega vsakdanjega življenja in bivanja v vrtcu. “Da sem do tega priročnika prišla, sem prehodila različne poti in na teh poteh, med dolgoletnim delom kot vzgojiteljica v različnih vrtcih in šolah, sem si nabrala dragocene izkušnje,” je razložila avtorica, ki je prepričana, da morajo biti vzgojitelji strokovno podkovani na različnih področjih, saj imajo “poleg jezikovnega, tudi veliko drugih izzivov”. Leta, ki jih otrok preživi v vrtcu, so zelo pomembna. Steber priročnika je rutina, pomemben element jezikovne vzgoje, “nepogrešljiv trenutek učenja jezika, v katerem je vzgojitelj neposredno vključen.” Avtorica se je poglobila v pomen otrokovih čutov in zaznavanja telesa. Didaktična igra je element jezikovne vzgoje; besede, izraze, stavke mora vgojitelj spremljati s telesno izkušnjo otroka med opravljanjem rutinskih nalog. “Izkušnje, ki jih otrok na tak način pridobi, se pretvorijo v trajnejše in boljše znanje.”

Vsak vzgojitelj, ki se ukvarja z zelo majhnimi otroki, mora točno vedeti, kako z njimi govoriti, katere besede uporabljati in v kakšnem kontekstu; vedeti mora, katere cilje želi doseči. Priročnik Martine Šolc in prof. Majde Kaučič Baša pa mu bo pri delu gotovo v veliko oporo.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme