Mladi

Normalnost ali kulturni šok?

Normalnost ali kulturni šok?

Piše Mojca Petaros / Slovenka iz Italije v mednarodnem okolju (9)

Pred nekaj dnevi mi je po dobrih dveh tednih zmanjkalo zalog hrane, zato sem se spet morala odpraviti v trgovino. Pred dobo karantene se nikoli ni zgodilo, da bi nakupila dovolj jestvin za toliko časa: vajena sem bila sproti kupovati to, kar potrebujem, in zato zahajati v trgovino skoraj vsak dan. Zaradi pandemije sem morala precej spremeniti svojo navado.
Ko sem po dolgem času ponovno morala obiskati trgovino, sem si spet naredila kar veliko zalogo hrane, čeprav sem ob prihodu domov pomislila, da mi tega najbrž ne bi bilo treba: tudi Španija se namreč počasi odpira, od prejšnje sobote imamo dovoljenje, da se ob določenih urah s spoštovanjem socialnih distanc sprehajamo po mestu, tudi v spremstvu ljudi, s katerimi bivamo.
Seveda nikakor ni napačno, da se kljub temu, da uživam v ponovno pridobljeni svobodi, izognem prepogostemu zahajanju v trgovino: in vendar mi je to tako rekoč že avtomatizirano kupovanje večje zaloge dalo misliti. Morda nam bo pandemija za vedno spremenila določene navade: morda so nekateri ljudje, ki so bili kot jaz vajeni hrano kupovati sproti, zdaj uvideli, da je bolje, če si enkrat na teden nabavijo več stvari. Marsikdo se je v tem času začel zanašati na nakupovanje po spletu.
Pred kratkim sem si na spletu ogledala zelo zanimiv videoposnetek o tako imenovanem strahu pred normalnostjo po karanteni. Avtor posnetka predstavi svoj pogled na življenje po karanteni in ga primerja s kulturnim šokom, ki ga doživi, kdor se preseli – četudi le za krajše obdobje – v tujo državo. Zelo pogost pa je tudi obratni kulturni šok: to je tisti čuden občutek, ki te prevzame, ko ob prihodu v domači kraj ugotoviš, da si se na tujem navzel drugačnih navad in se moraš spet nekako prilagoditi stvarem, ki so ti bile prej normalne.
Se bo res tako težko vrniti nazaj v normalnost? Določene stvari se bodo verjetno res spremenile: poleg že omenjenih nakupovalnih navad se mi zdi možno, da se bo več ljudi odločalo za striženje las doma, morda bo tudi v fitnes hodilo manj ljudi, glede na to, da so zdaj vsi trenirali na svojih domovih – odkrili smo pač, da obstajajo alternative, ki so navsezadnje tudi bolj poceni, zato ne bi bilo preveč čudno, če bi jih ohranili. A nič od naštetega po mojem ne bi smelo bistveno spremeniti naših življenj oziroma predstavljati strahu. Posnetek je meril bolj na spremembo medsebojnih odnosov, na to, da smo se tako udomačili v samoizolaciji, v komunikaciji po spletnih platformah, da se med ljudmi v živo, med množicami, ne bomo več dobro znašli.
Nisem prepričana, ali bo res tako: navsezadnje smo že ugotovili, da bo uvajanje v “normalnost” potekalo zelo postopoma, zaradi česar mislim, da bomo imeli vsi dovolj časa, da se ponovno vpeljemo v svoje stare navade, ne da bi pri tem začutili kakšen šok. A čeprav se s posnetkom nisem ravno strinjala, mi je bil všeč: tudi zato, ker sem po njegovi zaslugi pomislila na še en vidik svoje karantene.
Kulturni šok je navsezadnje neizbežen za vsakega študenta na izmenjavi. Nekaj časa sem rabila, da sem se privadila na življenje v Španiji, in vsi tisti, ki so podobno izkušnjo že doživeli, so me še pred odhodom v tujino opozorili, da se bo tudi na vrnitev domov kar težko navaditi. Zdaj pa sem se znašla v situaciji, ki je najbrž nobena generacija pred mojo še ni doživela.
Odredba karantene je surovo prekinila Erasmus. Zaradi nje se je marsikdo predčasno vrnil v domači kraj, a tudi tisti, ki smo ostali in jo imeli za še eno dragoceno mednarodno izkušnjo, smo hočeš nočeš v tej situaciji tolažbo iskali doma. V času samoizolacije, ko smo od vseh enako oddaljeni, smo se po spletu spet zbližali z domačimi, s prijatelji, družino. Ker smo bili ves čas v stiku z njimi, smo na trenutke skoraj pozabili, da se še nahajamo v tuji državi.
Čaka nas torej celo zaporedje kulturnih šokov: od tega, da se spet privadimo na življenje pred karanteno, na življenje v tuji državi, do vrnitve domov, saj se konec semestra naglo bliža.
Sama se vseh prihajajočih sprememb že zelo veselim: odličen občutek je, da imam po skoraj dveh mesecih spet načrte z mednarodnimi prijatelji izven stanovanja. Kako se bomo na ta spreminjajoči se svet odzvali, je odvisno predvsem od našega mišljenja.

11.05.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!