Njiva sveta in delavci

Kmečka podoba njive je kar pravšnja na pragu poletja, ko tudi dejansko potekajo žetve žita, zdaj pa je obdobje prvih pravih pridelkov, vsaj v Sveti deželi. Prva žetev, ječmena, je pa okoli Velike noči, zato niso slučajni ječmenovi hlebi, ki jih od dečka pridobi moj zavetnik, sv. Andrej, saj so velikonočni simbol, tudi zaradi sladkobe. No, tu je govor najprej o moralnem razsulu in duhovni lakoti ljudstva, ki je vselej osnovna težava – nekoč in danes. Ovce brez pastirjev so res nekaj žalostnega, pa ni nujno, da pastirjev tudi fizično ni. Že preroki so nam namreč govorili o slabih pastirjih. Če je človek človek, je njegova podoba vselej ovca, saj priznava nad sabo neko avtoriteto. Če bi pa to ne bilo tako, vemo, da se uporabi podoba kozla. Poleg duhovne in moralne bede imamo torej še težavo slabih voditeljev, šele nato nastopi težava “pomanjkanja kadra”, torej delavcev. Božje ljudstvo je tako podoba črede, kakor najdemo že pri Izaiju (63,11) in Ezekijelu (34,4.11.23). Ljudstvo “stari” civilni voditelji (rimska nadoblast) zatirajo oz., če vzamemo dobesedno, slačijo, zato potrebujejo nove voditelje oz. Voditelja. Poznamo Janezovo primero Cerkve s stajo za čredo ovac. Te ovce so tudi malodušne, kakor pravi izvirnik, saj jim farizeji in pismouki ne dajejo prave duhovne hrane, pravega nauka, še več, z obrekovanjem in lažmi jih želijo odvrniti od evangelija. Apostol in evangelist Matej kaže ne samo na propad rimskega imperija, temveč tudi na propad Izraela kot takšnega, namesto njega pa bo nastal Novi Izrael, torej sveta Cerkev. Judovstvo je kmalu dokončno propadlo, razvilo pa se je nato novo, ki seveda še naprej zavrača Kristusa in njegov evangelij. Te množice so torej ta velika žetev, ki pa ni izkoriščena. Kakor so šle zdaj v nič tiste češnje, ki nam jih ni uspelo pobrati pred dežjem z naših dreves, tako je tudi z ljudskimi množicami, ki duhovno in moralno propadajo v vseh časih, če ni ustreznega delavca, ki bi se z njimi ukvarjal. Že takrat je bilo malo tistih, ki so iskali resnično duhovno dobro izraelskega ljudstva, podobno pa je danes s kristjani, novim Izraelom, ki prav tako potrebuje pravo oskrbo z duhovno hrano. Kristus torej sicer res prigovarja učence, da bi skrbeli za dušno hrano ljudstva, vendar jim najprej naroča, naj molijo. Glavna stvar je molitev, saj dobre pastirje podari Bog, če pa ga v molitvi, postu in zadoščevanju goreče ne prosimo, potem se seveda nimamo kaj hudovati nad pastirji, ki jih prejemamo. Zato je treba vsak dan moliti za svetega očeta, najprej svojega škofa, potem pa še za druge, za svoje in druge duhovnike, kakor tudi za vse duhovne poklice, saj močno primanjkuje tudi redovnih poklicev, pa misijonarskih tudi. Matej ne govori o poklicu apostolov, ki ga predpostavlja, predvsem ga zanima, da bi se širila Cerkev in oznanjal evangelij. To je naloga tudi današnjih dni, naloga in skrb, ki pa ni samo zadeva posvečenih, temveč tudi vsakega kristjana. Posvečeni sprejemamo v Cerkev in službeno oznanjamo evangelij, vsak kristjan pa v Cerkev vabi, jo kaže, jo živi. Podobno velja tudi za njegovo oznanilo evangelija, za katero je pomembno seveda tudi ustno oznanilo, še bolj pa življenje po njem.

Preberi tudi

So otroci res rak našega planeta?

Kristjani in družba

Nedelja belih oblačil

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme