Njihova globoka zvestoba slovenstvu nam je lahko za zgled!

Piše: Fotografije:

Predstavitev knjige ddr. Marije Stanonik

V Tržaškem knjižnem središču so v četrtek, 13. aprila 2023, predstavili novo publikacijo ddr. Marije Stanonik; izšla je letos pri Založbi Mladika. Z avtorico, ki jo je predstavila urednica založbe Nadia Roncelli, se je pogovarjal mag. Aleksander Igličar. Pri predstavitvi je bil soudeležen tudi Svetovni slovenski kongres, saj je med drugim knjiga izšla prav v sozaložništvu s tem društvom, v imenu katerega je pozdravila Sonja Avguštin. Poudarila je pomen publikacije, ki je pravi poklon slovenski diaspori v Argentini.

Med pogovorom sta avtorica in moderator predstavila knjigo z naslovom Zlato in biseri iz srebrne dežele pod Južnim križem, v katero je plodovita avtorica, ki je leta 2018 obiskala Slovence v Argentini, strnila 70-letno zgodovino te slovenske skupnosti, kar predstavlja pomemben vir informacij za vse, ki se s tematiko slovenske diaspore ukvarjajo poklicno ali zgolj ljubiteljsko. Knjiga predstavlja tudi pomemben nadaljnji kažipot za tiste, ki bi želeli poglobljeno spoznati slovenske rojake v Argentini. Aleksander Igličar je najprej povedal, kako je pravzaprav spoznal avtorico in kako je prišlo do sodelovanja. Ddr. Marija Stanonik, slovenska literarna zgodovinarka, etnologinja in raziskovalka ter poznavalka slovenske narodne dediščine, je najprej razkrila, kako si je celo življenje želela biti povezana s Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu. To je bila mladostna želja, na katero so vplivali razni dejavniki, ki jih je doživela v mladih letih in so jo kasneje privedli do tega, da se je s slovenstvom in Slovenci izven meja začela tudi strokovno ukvarjati. Od nekdaj jo je zanimalo, kaj je to narod in narodnost ter kako se izkazujeta. Igličar je ta njen žar tudi zaznal in jo spodbujal, da bi obiskala Slovence v Argentini, kar se je tudi zgodilo. Skupaj sta potovala in v polnosti doživela delo, življenje, ustvarjanje, vero Slovencev v Buenos Airesu in Mendozi. Ko sta se vrnila, je v etnologinji rasla želja, da bi se rojakom v Argentini, v zahvalo in iz spoštovanja do njihove vztrajnosti, poklonila s publikacijo. Tako so nastali pravi biseri na papirju. Pri tem jo je spodbujalo tudi bližajoče se 100. leto Zorka Simčiča, argentinskega pisatelja, stebra slovenske skupnosti v Argentini, 30. obletnica osamosvojitve Slovenije, obletnica plebiscita. To so pomembni mejniki, ki so bili le dodatna motivacija, čeprav pisanje in zbiranje gradiva ni bilo enostavno, je povedala avtorica. Delo ni nastalo iz nekega poglobljenega, temeljitega strokovnega raziskovanja, ampak se je porodilo na drugačnih osnovah. Želja po raziskovanju jo je sicer zelo mikala, tako da se je morala zelo disciplinirano zadržati. Strogo se je omejila na gradivo, ki ga je na obisku dobila v Argentini. Dni je doživljala v jedru slovenskega delovanja, med rojaki. Predvsem je opazovala, kaj se dogaja v zakulisju, ko se pripravljajo na razne dogodke in pobude. Segala je po publikacijah posameznih društev, ki so jih izdali ob okroglih obletnicah. Pomembna vira sta bila zbornik ob jubileju društva Zedinjena Slovenija in zbornik doma San Justo, ki pričata o obsežnem dramskem, pevskem, folklornem, izobraževalnem in na splošno kulturnem delovanju Slovencev v Argentini. Striktno se je držala tega “zlata” in “biserov”, ki jih je tam našla in po katerih knjiga nosi tudi naslov. 

Zanimiv sklop v knjigi je namenjen tudi Slovencem v Mendozi, mestu na zahodnem delu, pod Andi. Tam jo je očarala družina Božidarja Bajuka. Avtorica opisuje, kako je občutila slovenstvo, kako so se pogovarjali le v slovenščini, jedli tipično slovensko hrano in kako pravzaprav v spletu različnih kultur lahko vseeno občutimo veliko ljubezen do domovine in slovenstva. Avtorica omeni argentinske Slovence in Slovence po svetu tudi v pomembnem poglavju o osamosvojitvi Slovenije, in sicer kakšno veliko vlogo so imeli naši rojaki po svetu, ki so podpirali prizadevanja za osamosvojitev. To je avtorica prikazala v knjigi, ki jo bogatijo fotografije; skrbno jih je zbral Igličar. Iz zapisanega je razvidno, kako v teh ljudeh ostaja, živi in se krepi identiteta prav zato, ker mladi rod še naprej vzgajajo v duhu slovenstva. Novim generacijam ponujajo tudi dragoceno slovensko šolsko dejavnost, ki je bistvenega pomena za ohranitev slovenske besede. Kljub vsemu pa starejše skrbi, kako se bo slovenstvo v teh krajih ohranilo, ker namreč “čas dela svoje …”, je ob koncu dejala avtorica ter poudarila, kako bi si človek želel, da bi vsaj kanček tega navdušenja in zvestobe slovenstvu prenesli v naše okolje, ker sami večkrat pozabljamo na te pomembne vrednote in zgodovinske mejnike, ki smo jih s trudom dosegli.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme