“Nič nam ne pomagajo političarke in politiki, ki ne ustvarjajo!”

Piše: Kat

SREČANJA POD LIPAMI Dipl. inž. Olga Voglauer

Na spletnem Srečanju pod lipami, ki je potekalo v četrtek, 11. marca, se je pravnik Jan Leopoli pogovarjal s slovensko poslanko v avstrijskem parlamentu Olgo Voglauer. Gostja nastopa v poslanski skupini Zelenih in je spregovorila o življenju, dejavnosti in pravicah slovenske narodne skupnosti na Koroškem.

10. oktobra lani je potekala slovesnost ob stoletnici koroškega plebiscita. Prvič sta se je udeležila predsednika Van der Bellen in Pahor: avstrijski predsednik se je v nemščini in slovenščini opravičil za neizvajanje v ustavi predvidenih pravic slovenski manjšini v Avstriji. Poslanka Olga Voglauer je poudarila zgodovinski pomen predsednikove geste prevsem za slovensko narodno skupnost, ki vse do danes še čaka na uresničitev svojih pravic. Poleg opravičila je slovenska narodna skupnost prejela tudi t.i. “plebiscitni dar”, ki ga vsakih deset let na zvezni ravni država nameni Koroški. Govorimo o finančni podpori slovenski narodni skupnosti v vseh občinah na območju plebiscita. Lani so ji bili namenjeni štirje milijoni evrov, od teh je polovica šla občinam, druga polovica pa slovenskim društvom. Letos je bil plebiscitni dar odobren z zakonom, ki je bil prvič napisan v slovenskem jeziku – to je po mnenju slovenske poslanke velik politični dosežek. Prepričana je, da je v Avstriji še veliko drugih jezikov, v katerih bi lahko objavljali zakone, zato je v avstrijskem kontekstu potrebno, da v parlamentu vedno imajo take zastopnike manjšin, ki se zavedajo svojih korenin in svoje naloge oz. reprezentančne vloge: “Moja želja je, da bi nas bilo več, ki bi močno zastopali manjšinski glas in s tem oblikovali sodobne manjšinske zakone, kajti vemo, da se v parlamentu zakoni oblikujejo v predstopnjah, v koalicijah, kjer se pogajamo. Več nas bo tam, bolj bo zaživela manjšinska judikatura.”

Zagotovljenega zastopstva za slovensko manjšino tudi v Avstriji še ni. Po besedah poslanke sta za dosego tega cilja potrebna primerno politično vzdušje in podpora Republike Slovenije. Olga Voglauer je komentirala volilne izide na zadnjih občinskih volitvah: prvič je na Koroškem slovenska stranka Enotna lista pridobila absolutno večino v eni občini. Najbolj prodoren, zgodovinski uspeh je namreč v občini Globasnica dosegel predsednik krovne organizacije, Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, Bernard Sadovnik, ki je s skoraj 65 odstotki glasov postal župan občine Globasnica že v prvem krogu. “Vzdušje se je spremenilo. Med nemško govorečimi in slovensko govorečimi morda ni več toliko strahu,” je ocenila poslanka, dodala pa je, da “če pogledamo, kdo danes še govori slovenščino, koliko otrok se rodi v slovenskih družinah, v slovensko govorečem okolju, pa gre potiho na slabše. Sprašujem se, kakšni bi lahko na političnem nivoju bili temelji, da lahko spremenimo ta trend.”

Olga Voglauer je prepričana, da bi bilo potrebno manjšinski zakon iz leta 1976 posodobiti. Zakon je bil večkrat noveliran, pred desetimi leti je Avstrija določila, koliko dvojezičnih napisov pripada slovenski narodni skupnosti – to je bil korak nazaj, saj so Slovenci dobili pravico samo do 160 tabel z dvojezičnimi napisi, pripadati pa naj bi jim jih moralo več kot 700.  Poslanka pravi, da si je Avstrija kočljive zadeve vedno zaščitila na ustavnem nivoju in s tem vzela možnost predstavnikom slovenske manjšine, da se pritožijo pred ustavnim sodiščem. Spregovorila je tudi o aktualni temi uporabe slovenskega jezika v šolstvu. Danes imajo lahko v koroških ljudskih šolah, v primeru, da je vpisanih dovolj slovenskih otrok, povsem dvojezične razrede ali pa t.i. “mešane razrede”, v katerih del otrok sledi pouku samo v nemščini, drugi pa v obeh jezikih. “Ta sistem učenja pa nikakor ne more prinesti velike kakovosti,” je povedala gostja, ki se bori, da bi izdelali kakovostne kriterije za pouk slovenskih učencev v vseh stopnjah šolanja in da bi promovirali vpisovanje na univerzah v Sloveniji – “Delati moramo na tem, da se povezujemo, da se spoznavamo, da postanemo prijatelji!”

Pred leti so si predstavniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem prizadevali, da bi spremenili koroško deželno ustavo in uvedli slovenski jezik kot uradni jezik poleg nemškega. Do tega ni prišlo, vzdušje pa se je še posebno na ravni občin spremenilo in na zadnjih krajevnih volitvah se je izkazalo, da tudi nemškogovoreči državljani volijo slovensko stranko in slovenskega kandidata. Poslanka je poudarila tudi pomen dobrega sodelovanja med stranko Zelenih in slovensko Enotno listo: “Zeleni smo močen glas za avstrijske manjšine.”

O svojem delu v državnem zboru je gostja povedala, da so trenutno v izredno pragmatični in stvarni koaliciji (Zelenih in Ljudske stranke), kjer se vsaka stranka koncentrira na svoja področja in je sodelovanje jasno določeno. “V veselje mi je, da lahko ustvarjam in zapuščam sledove na področju manjšinskega prava in življa,” je povedala in dodala, da “nič nam ne pomagajo političarke in politiki, ki ne ustvarjajo!” Ponosno je izjavila, da v državnem zboru, ko stopi pred kolege in kolegice, najprej spregori po slovensko. “Naredimo jezike prepoznavne, vidne!” Spregovorila je tudi o ženskem predstavnišvu v politiki, saj je prepričana, da je zelo pomembno, da so ženske prepoznavne tudi v visokih funkcijah. Ženske so tudi na vodilnih političnih položajih še vedno izpostavljene diskriminacijam, seksizmu, dejansko tudi “stekleni meji, ki je ne moreš prekoračiti samo zaradi tega, ker si ženskega spola,” zato je potrebno, da je v politiki vedno “več žensk, več glasnih žensk in še bolje, več žensk iz manjšinskih ustanov!”

V avstrijskem državnem zboru Olga Voglauer sooblikuje kmetijstvo, ki postaja čedalje bolj naravno, sodobno in tehnološko razvito. Zaradi svoje službe se je morala marsičemu odreči, življenju na kmetiji in v veliki družini. V kmetiji jo delo napaja z energijo in, kot pravi njen mož, “krave ne poznajo nobene koalicijske krize!”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme