Intervju

“Ni enostavno, treba je vztrajati, sem pa optimist”

“Ni enostavno, treba je vztrajati, sem pa optimist”

Piše Danijel Devetak / Giuseppe Klavcic, gospodar trgovine Sprintauto

V ulici Bellinzona v Gorici, nekaj korakov od našega uredništva in glavnega mestnega trga, Travnika, je mnogim ljudem na Goriškem in tudi v širšem prostoru znana trgovina avtodelov Sprintauto. Gospodar Giuseppe Klavcic, “za prijatelje” Jožko ali tudi Mauro, po rodu iz Podgore, je prijazno pristal na pogovor za naše bralce in nam v zelo prijetnem pogovoru razkril marsikaj zanimivega o trgovini in njeni preteklosti.

Vaša trgovina avtodelov v središču Gorice obratuje že veliko let…
To je prva, najstarejša trgovina z avtodeli v Gorici. Od prejšnjih lastnikov, gospe Cumar, sem jo odkupil leta 1982 in ji dal ime Sprintauto. Vodim jo torej že 38 let. Leta 2001 smo se preselili v prostore v ulici Bellinzona; prej je trgovina bila le nekaj metrov stran, v ulici Arcivescovado 13.
Kaj nam lahko poveste o trgovini, ki je delovala pred letom 1982?
(G. Klavcic nam pokaže staro, zgovorno črno-belo fotografijo, obešeno na zidu; op. p.) Trgovina je nosila ime Auto Rifornimenti, gospodar je bil Giovanni Cumar. Pred njo je stala prva goriška bencinska črpalka. Fotografija, na kateri so gospodar, hčerka in vajenec, naj bi bila posneta v letih 1935-1940. To nam je povedala hčerka omenjenega vajenca, ki je na posnetku spoznala svojega očeta. To je bilo torej v času, ko so v Gorici krožili prvi avtomobili in je bil svet seveda še zelo drugačen. Imeli so telefonsko številko 110 … Točnih podatkov o tem, kdaj je bilo izdano prvo trgovsko dovoljenje, sicer nimam, saj jih nisem iskal ne na občini ne na Trgovinski zbornici. Vemo pa, da ima trgovina gotovo vsaj 80 let.
Ste zadovoljni z delom?
To delo mi je všeč. Od leta 1982 do danes sem videl ogromno sprememb. Spremenil se je sistem prodaje, v preteklosti smo vse delali na katalogih; računalnik je delo seveda olajšal, vse se “obrača” hitreje, dostop do podatkov je lažji in hitrejši.
Je več dela danes ali ga je bilo več v prejšnjih desetletjih?
Do razpada Jugoslavije in osamosvojitve Slovenije sem v glavnem delal z vso Jugoslavijo, veliko sem tudi izvažal. Kupci so prihajali v Italijo kupovat to, česar v svoji državi niso našli. Z osamosvojitvijo in odprtjem tržišča ter vstopom Slovenije v EU je prišlo do velikih sprememb, tržišče v Sloveniji ponuja veliko več in ljudje nimajo več tolikšne potrebe hoditi v Italijo. Do vstopa Slovenije v EU je bilo 75% strank iz Slovenije, 25% iz Italije; zdaj jih je približno pol in pol.
S strankami ste vedno zelo razpoložljivi in prijazni, marsikaj jim naredite kar na parkirišču pred trgovino …
Poleg tega, da stranki kaj prodam, če me zaprosi za kakšno manjše delo, kot npr. zamenjavo brisalcev ali žarnice, to naredim kar tu na parkirišču. Stranki rad naredim uslugo, da je potem zadovoljna. In opažam, da se nato rada vrača. Naredim, kar morem. Če ima kdo večje potrebe, ga usmerim v razne mehanične delavnice v Italiji ali Sloveniji, kjer lahko reši problem. Imam veliko stikov z različnimi mehaniki, v nekakšni “mreži” dobro sodelujemo.
Kako je šlo v zadnjih mesecih? Ste imeli zaprto trgovino?
Ob začetku “lockdowna”, prisilnega zaprtja zaradi epidemije koronavirusa, smo prva dva tedna lahko obratovali samo za mehanične in kleparske delavnice; blago so mi naročali telefonsko ali po mailu, sami so ga prihajali iskat, lahko smo jim ga dostavljali tudi mi. Prometa je bilo, kar je bilo. Ko smo bili vsi prisiljeni ostati doma, so avti ostajali v garaži … Kvečjemu je bilo treba zamenjati baterijo ali ploščice, torej najnujnejše. Trgovino smo imeli odprto samo do 15. ure. Normalno smo začeli obratovati po prvomajskih praznikih, ko smo lahko spet prodajali tudi zasebnikom. Tudi takrat ni bilo kaj dosti prometa. Posle smo malo bolj zagnali prve dni junija. Seveda ni še tako, kot je bilo januarja ali februarja, je pa le opaziti neki premik.
Ste utrpeli veliko škodo?
V mesecu aprilu smo imeli okrog 60% prometa manj, v maju je šlo malo bolje, v juniju počasi še bolje.
Upate, da bo država kaj pomagala vašemu sektorju?
Država je nekaj pomagala, osebno sem doslej dvakrat prejel prispevek 600 evrov. Za zdaj to. Vložili smo tudi druge prošnje, a v tem trenutku še čakamo in upamo v pozitiven odziv. Je treba čakati. Italijansko birokracijo poznate, vse se vleče. Te stvari bi morali rešiti takoj, kot to delajo v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji itd.
V trgovini morate seveda upoštevati varnostnime predpise …
Ker trgovina ni velika, lahko vanjo vstopa po ena oseba. Obvezno je nošenje maske, na razpolago je razkužilo za roke itd. Spoštujemo pač vsa pravila, ki veljajo za trgovine. Težav nismo imeli. Nekatere stranke se pravil držijo, druge moramo opomniti. Če pride kontrola, odgovarjam jaz.
So se ljudje vrnili? Imate dosti stalnih klientov?
Počasi se stvari normalizirajo, stalne stranke so se vrnile, prišla je tudi kakšna nova. Zasebniki ali obrtniki, mehaniki ali avtoličarji so se vrnili. Ostajamo v stiku po telefonu ali mailu, poslovanje se vrača na stare tirnice.
Ste imeli težave z dobavitelji?
Nekaj smo jih imeli v začetku, v drugi polovici marca in cel mesec april, ker niso mogli dnevno dostavljati blaga. Tudi oni, veletrgovci ali proizvajalci, so imeli skrčeno proizvodnjo in dostavo. V glavnem smo morali malo potrpeti, počakati; če nismo prejeli po enem dnevu, smo pa to uredili po dveh ali največ treh dneh. Nič hujšega.
Kako ste doživljali zaprto mejo?
Zaprta meja je gotovo vplivala na kupce, pa tudi name osebno. V Slovenijo vozim tudi štirikrat oz. petkrat dnevno, saj blago hodim iskat ali dovažam tudi v Slovenijo. Vajen sem iti skozi naše, goriške mejne prehode, na Solkan, Šempeter, Erjavčevo, Rožno Dolino. Na Vrtojbi je bilo treba čakati v vrsti, v začetku so merili temperaturo, vprašali so, kam grem, niso pa komplicirali. Ko sem se vračal v Italijo, me k sreči niso nikoli ustavili. Občutki na meji niso bili prijetni; saj nisem ničesar skrival, v Slovenijo sem hodil samo službeno, pa bi le ne bilo prijetno najti policaja, ki vse sprašuje, naredi zapisnik ali pošlje v karanteno. To bi bilo grdo.
Marsikaj se je torej spremenilo. Kako gledate v prihodnost?
Sem optimist. Treba je potrpeti in vztrajati, se vsak dan boriti, saj ni enostavno. Kriza je obstajala že prej. Brez dvoma se godi hujše prodajalcem avtomobilov, saj je prodaja močno upadla. Če ne prodaš novih avtomobilov, je to za moj sektor pozitivno. Ljudje nimajo možnosti kupiti novega avta, morajo ohraniti starega, ki pa ga je potrebno vzdrževati in popravljati, saj se vedno kaj polomi. Moramo pa biti vztrajni in dnevno moramo spremljati spremembe, ker se svet hitro spreminja. Kar si dosegel danes, je to čez leto dni lahko že prestaro. Da bi še naprej uspešno posloval, bi želel, da bi se virus spet ne začel širiti. Če bo prišlo do tega, se bo vse spet zapletlo, oblasti bodo gotovo ukrepale strožje, čeprav upam, da je bilo obdobje, ki je za nami, za vse, zlasti pa za zdravstveni sektor, dobra šola. Če se bo spet kaj zgodilo, upam, da bodo znali tudi zaradi te izkušnje pravilno in dobro ukrepati.

27.06.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!