Nevarnosti politične zamenjave, pogovor s koroškim kulturnim delavcem o volitvah v Avstriji

Piše: Karlo Nanut Fotografije: www.kath-kirche-kaernten.at

nedeljo, 29. septembra, je avstrijska stranka svobodnjakov FPÖ dobila na volitvah skoraj 30 % glasov in postala prva stranka v državi. Gre za formacijo, v kateri se je po drugi svetovni vojni vsaj del njenih ustanoviteljev zgledoval po nacizmu. Pot stranke je bila v začetku liberalno-konservativno usmerjena in se je razcepila na desno in levo od sedanjega vodstva Herberta Kickla, kontroverznega nekdanjega sodelavca Jörga Haiderja, njegovega predhodnika s simpatijami do Hitlerja v devetdesetih letih. Kickl bi rad prevzel vajeti države v roke kot “ljudski kancler”. Vendar Kickl ni nacist prejšnjega stoletja, javno se obnaša zelo korektno in vsekakor ne dvomi o “demokraciji”. Toda prav tu je treba razločevati in se ne prenagliti v sodbi. Zato smo za pojasnila vprašali Pavla Zablatnika, kulturnika, večletnega vodjo, sedaj sodelavca Katoliške akcije in nekdanjega vodjo slovenskega škofijskega urada Referat za družine v Celovcu.

Ste kaj razočarani nad zadnjimi volitvami v Avstriji? So volili mladi različno od starejših? 

Ne samo razočarani, po prvi presoji in splošnem občutku smo šokirani. Še posebno, če gledamo na izid avstrijskih parlamentarnih volitev v deželi Koroški. Kakor kaže, tudi od srednje in mlade generacije ne moremo nič pričakovati, saj se volilno obnašanje med generacijami ne razlikuje. Edini žarek upanja je, kakor skozi dolga stoletja avstrijskokoroške zgodovine, delež slovensko govorečih Avstrijk in Avstrijcev, danes žal že povsem skrčen na komunalno raven, kjer desni ekstremizem, ki ga brez zadržkov izvaja svobodnjaška stranka, nima vodilnega glasu.

Kako to, da je FPÖ dobil največ glasov prav na Koroškem?

Deloma sem že odgovoril. Dodatni vzrok za boleči udarec svobodoljubnim in enakopravnim načelom univerzalne in tako kulturno kakor tudi politično odprte demokratične družbe pa je pojav tisočletne slovensko-nemške Koroške, ki je medtem že v poslednjih krčih kot južno germansko oporišče proti slovansko-balkanskemu jugu. To je spor, v katerem se še kar naprej tepe slovenski kmečki rod, ki se je večinoma podal in nemalokrat tudi prodal nemški propagandi, ki mu še dovoli običajno slovensko narečno besedo, strogo pa mu prepoveduje biti Slovenka ali Slovenec. Človek bi mislil, da so nemška nacionalna plebiscitna praznovanja okoli 10. oktobra po več kot sto letih končno izgubila nazadnjaško moč, celovški zmaj nasprotno ponovno dviga glavo iz rjavega močvirja ob Vrbskem jezeru, nekdaj koroškem biseru v slovenskem okolju. Tukaj boš zaman iskal enakopravno prihodnost tudi na osnovi slovenskega kapitala.

Ali bo desna stranka prišla v vlado? Koliko bo odvisno od koalicije? Katere so alternative?

Bojim se, da ni druge poti, saj izid volitev ni le avstrijski pojav, temveč posledica evropskega in tudi globalnega razvoja. Zgleda, da mora človek v blagostanju zahodne družbe ponovno pošteno treščiti na nos, da se bo morda le spet nekoliko predramil in se spomnil krvavih žrtev svojih prednikov, ki so položili temelje za demokratično sožitje v miru. Kako naj bi sicer človek razumel neodgovorno volilno obnašanje v podporo predobro znanim političnim vrstam, ki so v preteklih 40 letih povsem odkrito ogrožale gospodarsko stabilnost in izpodkopavale temelje pravne države. Četrti temelj, na primer vzajemno obveščanje javnosti, je pravkar na vrsti, če zmagovalec volitev v svoji predrznosti preprosto zavrne odgovor na vprašanja javnopravnim medijem z argumentom, da ne bo podpiral lažnivega obveščanja. Nekaj podobnega se dogaja tudi onkraj Atlantika. Edina alternativa je pospešeno korektno politično zavezovanje vseh demokratičnih dejavnikov, ki ne podlegajo populizmu in so pripravljeni storiti še kaj več, kakor pa uspešno braniti svoj dobro plačani stolček v deželnem ali državnem parlamentu.

Kdo je Herbert Kickl, predsednik svobodnjakov?

Precej majhen človek, ki se mi ob aktualnem kanclerju zdi še manjši. Njegovo šovinistično, skozi desetletja šolano obnašanje me spominja na trmo pubertetnika, ki se po naravi zaletava v sleherno oviro, da bi na njej pustil svoj pečat. Precej smešno, obenem pa tudi zaskrbljujoče, če pomislimo, koliko hudega zmorejo povzročiti majhni ljudje.

Ali bo imela nova vlada posluh za teme, ki so pomembne za slovensko manjšino?

Za manjšino bo prihodnja vlada prinesla čas oddiha, saj bo od nje še manj pričakovati. Zato močno upam, da se bomo spametovali znotraj narodne skupnosti in kočno ubrali konstruktivno pot skupnega zastopstva in s tem učinkovitejšega dela za prihodnost slovenske narodne skupnosti, za katero nekateri menijo, da bomo čez kakih 50 let slovensko besedo brali le še na kakšnem pokopališču.

Kakšen odnos imajo Avstrijci do zgodovine in do dogodkov druge svetovne vojne? V Nemčiji so veliko razpravljali in skušali mladini razlagati resnico o nacizmu in drugih totalitarizmih po drugi svetovni vojni. Kaj pa v Avstriji?

Vedno, ko moram odgovoriti na to vprašanje, me pretrese, ker se pri nas v Avstriji ni zgodilo prav nič. Še zmeraj se kopamo v isti gnojnici, ki nam medtem že onesnažuje talno pitno vodo v koroški prestolnici. Tako dolgo, kot županja ali župan glavnega mesta Celovec ne bo sam od sebe Klagenfurtu pripisal Celovec in s skupnim kapitalom podpiral napredno dvojezično podjetništvo s primerno kvalifikacijo, ni pričakovati civilizacijska napredka. Predlagam, da začnemo milostno nabirko in omogočimo našim naprednim avstrijskim Korošicam in Korošcem odmerjeno bivanje, recimo v pristaniškem mestu Koper, da bi se naužili lepote dvojezičnosti v javnem prostoru.

Zahvaljujem se ti za pogovor!

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme