Nepozabno jubilejno slavje centra, ki povezuje

Gorica / Ob 70-letnici SCGV Emil Komel

Slovesen je bil jubilejni koncert, s katerim so 16. aprila praznično obeležili 70. obletnico Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Čeprav se niz praznovanj še ni končal, je bil dogodek v do zadnjega kotička polni veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž tako svečan in kakovosten, da se ga bodo udeleženci še dolgo spominjali.

O ŠOLI

Goriška glasbena šola je že dolga desetletja živahna stvarnost, v vsem tem času je vzgojila več rodov glasbenikov, ki so danes dejavni na različnih področjih kulturnega življenja in dosegajo pomembne rezultate na krajevni, državni in tudi mednarodni ravni. V 70 letih se je v njej šolalo na tisoče mladih, želja po glasbeni vzgoji se tudi posreduje iz roda v rod. Kot je bilo slišati v posnetku, ki ga je spremljalo predvajanje fotografij, se je šola razvila iz Orglarske šole, ki jo je leta 1953 ustanovil Mirko Filej, sicer pa segajo začetki slovenskega glasbenega šolstva na Goriškem v leto 1901, ko je zaživelo Pevsko in glasbeno društvo s sedežem v Trgovskem domu, katerega duša je bil Emil Komel. SCGV, ki nosi ime po njem, vodi glasbeno šolo in je danes pobudnica uspešnih koncertnih prireditev. V zadnjih desetletjih je številčno in kakovostno napredovala, postala je pomembna referenčna točka v deželnem in čezmejnem prostoru. Slednjega povezuje in predstavlja središče, kjer se vzgajajo nove generacije v duhu medsebojnega spoštovanja in spoznavanja. V šolskih prostorih se prepletajo različne govorice, ki ustvarjajo vzdušje večkulturnega prostora. Goji se jezik glasbe, ki presega vse meje. Šola deluje kot največja glasbena izobraževalna ustanova na Goriškem z glavnim sedežem v Gorici ter s podružnicami v Štandrežu, Doberdobu, Bračanu, Devinu in Trstu. Na njej poučujejo instrumente, solopetje in komplementarne predmete po italijanskih in slovenskih učnih načrtih, v širok spekter dejavnosti sodijo tudi orkestralna igra, jazz oddelek in amaterski ansambli, zborovska piramida, koncertni niz Snovanja, izobraževalni in mojstrski tečaji ter mednarodno tekmovanje Musica Goritiensis. Šola med drugim sodeluje z mnogimi kulturnimi ustanovami tudi onkraj meje, na Koroškem, s konservatorijema Trst in Videm.

V posnetku so bili posebno zgovorni tudi odgovori učencev na vprašanje, kaj jim je všeč na šoli Komel. Radi jo obiskujejo zaradi študija instrumenta, pevskih vaj, nastopov, tekmovanj in celo teorije, pa tudi zaradi prijateljstev; nekaterim je šola celo drugi dom.

GLASBENI PROGRAM

Na jubilejnem koncertu je bila – kot se spodobi – protagonistka glasba, hkrati pa so bili glavni junaki akademije trije pianisti in trije violinisti z različnimi stopnjami znanja, ki so prikazali domet svojega študija in glasbenega daru, ki ga znajo izvabiti iz svoje duše in deliti s poslušalci. Na večernem sporedu, ki ga je povezovala Ema Terpin, so torej stopili na oder tako najmlajši gojenci kot zrelejši in tudi profesionalni glasbeniki, ki so izšli iz goriške šole. Prva je kot solistka z variacijo Kabalevskega samozavestno nastopila mlada pianistka Veronika Bandelj, za njo je stavek iz Haydnovega koncerta za klavir in orkester pod taktirko prof. Mirka Ferlana prepričljivo odigrala Maria Eva Contento, s stavkom iz Beethovnovega koncerta je poslušalstvo naravnost očarala Aleksandra Pavlović, gotovo ena najboljših pianistk v našem prostoru, ki je po šolanju na GM v Trstu in SCGV v Gorici z odliko diplomirala na znamenitem konservatoriju Čajkovski v Moskvi. Rod najmlajših violinistov je zastopala osemletna Vita Prinčič z mazurko Natalije Baklanove ob spremstvu godalnega kvarteta, svoje dosežke je nato s stavkom iz Mozartovega koncerta za violino in orkester predstavila deset let starejša Makrina Quinzi. Koncertni večer je dosegel višek z nastopom Aleša Lavrenčiča, 25-letnega violinista, ki je doslej prišel najdlje, saj ima za sabo vrsto imenitnih nagrad in odlikovanj ter mednarodnih izkušenj, še vedno se izpopolnjuje na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, zaposlen pa je v prestižnem orkestru Arena di Verona. Ob orkestru, ki mu je za to priložnost mojstrsko dirigiral oče Hilarij Lavrenčič, je Aleš zablestel s stavkom iz Brahmsovega koncerta: v svoji globoko ponotranjeni in poosebljeni izvedbi je s polno zvočnostjo, z izjemnim smislom za skladno oblikovanje detajlov in s prefinjenim tonom pokazal ne le visoko dovršenost, temveč tudi blagozvočje, ki je poslušalce poživljalo, vnemalo in celo ganilo. Objem z očetom, ki je sinu položil čudoviti dar glasbe v zibelko in ga je videl zrasti v odličnega glasbenika, je bil za vse prisotne čustveno nabit trenutek, ki je kronal edinstven umetniški podvig.

Nedeljski glasbeni program je na najlepši način sklenila Harejeva Pesem primorske mladine v Quaggiatovi priredbi, ki so jo na koncu ob orkestrski spremljavi in pod vodstvom Mirka Ferlana odpeli člani štirih pevskih zborov šole Emil Komel.

GOSTJE IN GOVORI

S svojo prisotnostjo so jubilej počastili minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, generalni konzul RS Gregor Šuc, državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, senatorka Tatjana Rojc, goriški župan Rodolfo Ziberna, župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel, direktor Javnega zavoda GO!2025 Gorazd Božič, deželna svetnika FJK  Marko Pisani in Diego Bernardis, predsednik paritetnega odbora Marko Jarc, škofov vikar za slovenske vernike goriške nadškofije msgr. Karlo Bolčina, predsednik Fundacije Goriške hranilnice Alberto Bergamin, deželni predsednik SSO Walter Bandelj ter zastopniki nekaterih krajevnih občinskih uprav in kulturnih ustanov.

Ravnateljica SCGV Emil Komel Alessandra Schettino je v svojem govoru poudarila dolžnost, da se z globoko hvaležnostjo spomnijo vseh, ki so v preteklosti prispevali k nastanku in razvoju šole. Program slavnostne prireditve je sad skupinskega dela, ki je želel prikazati izobraževalno pot mladih kot nekakšno glasbeno štafeto. Zahvalila se je učiteljem, pa tudi staršem, otrokom, ki jim skušajo “na najboljši način posredovati čudovito glasbeno umetnost z njenimi vrednotami, kot so vztrajnost, predanost, zbranost, disciplina, predvsem pa prijateljstvo in strast pri doživljanju nepozabnih izkušenj osebne rasti”. Predsednica SCGV Emil Komel Franca Padovan je povedala, da je šola izraz slovenske narodne skupnosti v Italiji, in vendar je ponosna, da se vanjo vpisujejo tudi otroci iz italijanskih družin in iz Slovenije. Šola je odprta za vse, je stičišče raznolikosti, v katerem se gojijo zdravi medčloveški odnosi. Danes se ta odprtost izkazuje kot velika dodana vrednost našega prostora, saj je gotovo pripomogla tudi k zmagi Nove Gorice in Gorice za EPK 2025. SCGV veliko prispeva h kulturnemu dogajanju na Goriškem, prizadeva si, da bi glasba ne bila zgolj tehnična veščina, temveč da bi se krepila kot plemenit izraz duše, kot del življenja, v katerem se prepletajo znanje, čustva, odnosi ter tradicionalni in inovativni prijemi posameznikov in skupin. Šola želi še naprej delovati kot samostojna ustanova, ki združuje naše ozemlje. Obenem želijo, da bi šola še naprej ostala “naš glasbeni in srčni center, da bi se v njem še naprej pisale in pesnile čezmejne zgodbe prijateljstva in da bi še naprej ostala simbol naše trdoživosti in hram naših kulturnih vrednot”. Rodolfo Ziberna je dejal, da je šola Komel lahko res ponosna na svoje številne dosežke, prav tako je nanjo ponosna uprava, ki jo sam vodi, in širše ozemlje. To je slovenska šola, ki je s časom postala šola vsega našega območja. Samo Turel je dejal, da je 70 let dolgo obdobje, še posebej, če s kančkom ponižnosti pomislimo, “koliko tipk je v tem obdobju zaigralo, koliko strun se je zatreslo in zavibriralo, koliko grl je zapelo, koliko tolkal je zabobnelo, koliko zraka je bilo prepihanega, predvsem pa, koliko parov sijočih oči je v takih bučnih aplavzih, kakršni so bili današnji, zapustilo odrske deske”. Za to so zaslužni vsi, ki vodijo ta “čudoviti center” in z njim sodelujejo. Center Komel “naj še naprej živi in dosega tako zavidljive rezultate, naj še naprej sodeluje z glasbeno šolo v Novi Gorici in ponosno sije daleč naokrog!” Tatjana Rojc je dejala, da “glasbena vzgoja mora biti konstitutivni del šolskega sistema naše skupnosti”, kot piše v zaščitnem zakonu, obenem pa je glasba “jezik, ki univerzalno spregovori o nas samih, nam in večinskemu narodu. To je bistvo in poslanstvo dela vseh nas.” Če je “pesem duša naroda, naj bo pesem še desetletja in desetletja skupaj z glasbo v vas vseh!” Walter Bandelj je obudil hvaležen spomin na glasbenike Lojzeta Bratuža, Mirka Fileja in Silvana Kerševana, na osebnosti, ki so načrtovale našo prihodnost. SSO želi podpirati delovanje glasbene šole, ki si prizadeva za kulturno in vsestransko rast mladih. Ker so za to pomembni tudi simboli, je predsednici šole podaril slovensko zastavo. Prisrčen pozdrav predsednika Vlade Republike Slovenije in celotne vladne ekipe je prinesel minister Matej Arčon ter se zahvalil komelovcem, ki so pričarali izjemen večer. Ob tem se je zavedel, da opravlja izjemno poslanstvo: “Hvaležen sem, ker srečujem izjemne ljudi, ki se zavedajo svojega ponosa, svoje kulturne identitete in znajo stopiti skupaj, ko je treba.” Slovenci izven matične domovine “ste neprecenljiv del slovenske skupnosti”. Obstoj Slovencev v Italiji gotovo temelji na slovenskem jeziku; “in ko je slovenski jezik na tak prijeten način povezan z glasbo, da spodbudi posebna, dragocena čustva, je to nekaj najlepšega. In ko to počneš s srcem in ljubeznijo, je to češnja na torti. Dragi slavljenci in slavljenke, počnite to še naprej,” je naročil minister, ki je nato na odru podelil predsednici in ravnateljici šole priznanje in zahvalo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu  za dolgoletno in neutrudno delovanje na področju glasbene vzgoje v slovenskem jeziku ter za neprecenljiv prispevek k ohranjanju in razvoju slovenske kulture v italijanskem prostoru.